Ograda za počitek

Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Voda postaja vse bolj cenjena naravna dobrina (draži se), zato ne bi smeli negodovati nad dežjem vsakokrat, ko nas ovira pri delu ali nas namoči, če se podamo po opravkih brez dežnika. Kmetijstvo že od vekomaj pestijo težave zaradi preobilice in pomanjkanja vode. Tistemu, ki je delo z zemljo, rastlinami in živalmi v naravnem okolju v veselje, bo vzel težave s preobilico ali pomanjkanjem dežja kot izziv za iskanje ustreznih rešitev. In tistemu, ki to delo ne leži, naj se zaposli v banki. Tam bo na suhem in iz klimatske naprave mu bo pihalo za ovratnik.

 Obilno ali dolgotrajno deževje je huda ovira za vodenje paše na zemljiščih v ravnini, kjer so tla slabe strukture, ker je v zemlji premalo ali preveč organske snovi. Rudninski in organski del tal sta povezana v skupke in prostor med njimi je namenjen shranjevanju vode in prezračevanju. Zgoščevanje zemlje je povsem naraven pojav, ki zaradi gaženja pri paši poteka veliko hitreje posebno, če tla pogosto trpijo zaradi preobilice vode. Več kot je vode v tleh, manjše so povezovalne sile med delci tal in ta so bolj občutljiva na gaženje. Zemlja nasičena z vodo si privzame nekatere lastnosti tekočin in namesto da bi se zaradi gaženja zgostila ter postala bolj odporna na gaženja, se izmuzne sili, ki pritiska na njo. Tako zrahljana zemlja je močneje občutljiva za gaženje tudi pozneje, ko se zmanjša delež vode v njej, ali se osuši.

 Zgoščevanje tal, do katerega pride zaradi gaženja pri paši, ni vedno škodljivo za strukturo zemlje, njeno rodovitnost in pridelovalno zmogljivost zemljišča. Nekaj škode nastane, kadar pasemo na razmočenem zemljišču, ali če živali ostanejo na določenem delu pašnika tudi takrat, ko tam ni več dovolj zelinja, da bi se napasle. Neporaščena mesta ob napajališčih, solnikih, počivališčih in izhodih na pašniku so posledica napak pri vodenju paše. To škodo na ruši in zemlji preprečimo tako, da živali bolj pogosto premeščamo iz ograde v ogrado. Zato pašnik razdelimo na večje število ograd, kadar ga urejamo na zemljiščih, ki občasno trpijo zaradi preobilice vode. Korita za vodo in sol moramo bolj pogosto premeščati in jih postavimo na mesta od koder voda lahko hitro odteče.

 Na zelo razmočenem zemljišču naj se živali pasejo samo dvakrat po tri ure dnevno. Preostali čas naj prebijejo na utrjenem (poljska pot) ali odcednem delu zemljišča ali v ogradi za počitek. Kako uredimo ogrado za počitek (počivališče) in kako velika mora biti si oglejte na priloženi sliki (slika počivališča). Tudi kadarkoli živali prekinejo s pašo, jih premestimo na del pašnika, ki je odbran za take primere. V ogradi za počitek živali načeloma ne dokrmljujemo, ker potem se še manj pasejo, ko se vrnejo nazaj na pašnik, ampak predvsem iščejo okusnejše, nezamazane grižljaje zelinja in s tem še bolj pregazijo zemljišče. Trajanje zasedbe posamezne ograde mora biti krajše, zato obhod s čredo izvedemo hitreje. Masa pašnih ostankov naj bo nekaj višja kot običajno, da živalim ni treba »žeti« zamazanega zelinja. Pri večdnevni zasedbi ograde jim z  začasno elektroograjo preprečimo, da bi se vračale na tisto območje, kjer so že premočno zgazile zemljišče.

 Pri večjih ogradah napravimo dva ali več vhodov in jih menjajoče uporabljamo. Gonske poti po pašniku morajo biti dobro utrjene, da je dostop v ograde mogoč ob vsakem vremenu. Na glinastem zemljišču je zaradi gaženja upočasnjeno pronicanje vode skozi tla in rast ruše je ovirana zaradi pomanjkanja kisika v območju korenin. Te spremembe vplivajo na potek kemičnih in bioloških procesov v tleh, ki omogočajo bolj ali manj uspešno rast ruše. Vse to se ne odrazi takoj v nižjem pridelku ali slabši trpežnosti ruše. Rast nadzemnih delov je počasnejša šele potem, ko se korenine ne morejo več prilagoditi nastalim razmeram v tleh. Razmere za izdatnejšo oskrbo korenin s kisikom se bodo izboljšale ob pomanjkanju dežja poleti. Načrtujte, da bo suša tudi letošnje poletje. Zaradi sušenja se bo zemlja skrčila, močno bo razpokala in vrnjena bo struktura zemlji tudi tam, kjer je bila spomladi prekomerno zgoščena zaradi gaženja pri paši na razmočenih tleh. Naša glavna skrb mora biti pokritost zemlje z rušo in pravočasno moramo dosejati belo deteljo ali trpežno ljuljko tam, kjer živali z gaženjem prekomerno poškodujejo rušo pašnika.

 

Nazaj na vsebino