Ukrepi
PRP in pašna reja
Prof.dr.Tone
Vidrih, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Ljubljana
Podpore, neposredna plačila (subvencije) so zagotovo dobrodošla oblika
pomoči takrat, tam in tistemu, ki živi v manj ugodnih razmerah ali je bil v
preteklosti prikrajšan zaradi nepoštene delitve ustvarjenih dobrin. Je bil
zatiran. Cilj danih podpor bi moral biti ustvarjati take razmere v podpiranem
okolju, da bo v prihodnosti mogoče življenje brez podpor. Tak je namreč tudi
poduk pregovora »daj mu ribo in nasitil ga boš, nauči ga loviti ribe in
nikoli več ne bo lačen«. Z Uredbo o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja
2004-2006 (Uredba) bo kmetijstvu zagotovljenega kar precej denarja, zato si
oglejmo ali bodo s temi plačili ustvarjene v bodočnosti razmere za kmetovanje
brez podpor. Biti podpiranec vedno in povsod ni v korist njemu samemu, niti
razvoju nekega področja ali človekove dejavnosti.
Čeprav je pašna reja veliko cenejša od hlevske reje, jo številni
smatrajo za manj učinkovit način izkoriščanja kmetijskih zemljišč in imajo
omalovažujoč odnos do te sonaravne reje domačih živali. Pri pašni reji je
manj dela s pripravo krme, krmljenjem in odstranjevanjem gnoja (preglednica 1).
Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so
namenjena izravnavi stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer (5.
člen Uredbe). Ampak tako pridobljenega denarja (subvencije) ne bi smeli
uporabiti za ohranjanje neustreznega in dragega načina kmetovanja, ki je bil
razvit v drugačnih razmerah za delo in življenje, kot jih imamo danes.
Hlevska reja domačih živali je bila dobra kmetijska praksa (3. člen
Uredbe) v razmerah, ko je bilo na podeželju veliko poceni delovne sile (otroci,
ženske). Ker so danes otroci s podeželja na šolanju in ženske v službah, je
verjetno vsakomur razumljivo, da bo mogoče zagotoviti primerno obdelanost
kmetijskih zemljišč, ki je eden od ciljev Uredbe, samo ob pomoči domačih živali.
Zato bi morala biti izravnalna plačila vezana na pašno rejo živali, kot
glavne usmeritve razvoja kmetijstva na območjih z omejenimi možnostmi za
kmetijsko pridelavo. Ampak ta dejstva niso bila pomembna ob pripavi Uredbe.
Izravnalna plačila niso vezana na način izkoriščanja travinja, ki močno
prevladuje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Preglednica 1:
Primerjava spremenljivih stroškov pridelave različnih vrst krme pri nizkem in
visokem pridelku (Jerič in sod., 2001: 39-45)
Vrsta krme |
SIT/kg
krme |
SIT/ha |
Strojne
ure/ha |
Delovne
ure/ha |
Paša* (17%
s.s.) |
1,95
- 1,28 |
38.989
- 76.892 |
7,0 |
34
– 42 |
Travna silaža
(35% s.s.) |
5,2
- 4,8 |
81.276
– 125.007 |
19,7
– 27,5 |
31
– 44 |
Koruzna silaža
(30% s.s.) |
3,5
- 3,1 |
152.360
– 201.685 |
45,1
– 51,6 |
56
– 63 |
Mrva (85% s.s.) |
11,7
- 10,6 |
73.843
– 110.399 |
18,5
– 24,2 |
39
- 55 |
*Paša ni samo
pridelava zelinja, ampak zajema tudi delo povezano s krmljenjem živine,
nakladanjem, razvozom in trošenjem gnoja (0,4 ure/t). Paša pomeni tudi
zmanjšanje stroškov
veterinarskih storitev za polovico in podaljšanje
proizvodne dobe (življenja) krave molznice, ki mora teliti vsakih
12 mesecev. |
Izdatki za veterinarske storitve, se s prehodom na pašno rejo običajno
razpolovijo. Uporaba gnojil je zmanjšana približno za 2/3 za podoben nivo
pridelave. Ohranjanje rodovitnosti zemlje je veliko bolj uspešno s pašno rejo
domačih živali kot s košnjo travinja ali integrirano poljedelsko, sadjarstvo,
vinogradniško in vrtnarsko pridelavo (preglednica 2).
Ampak tudi med kmetijsko okoljskimi ukrepi (SKOP) ni podpor za pašno rejo,
razen za planinsko pašo 15.000SIT/ha. Zagotovo bi bili tudi cilji ukrepov
SKOP-a, ki so zapisani v 15. členu Uredbe bolj zanesljivo doseženi s pašno
rejo domačih živali kot s košnjo travinja. Zahtevana košnja strmih travnikov
je dobro plačana, ampak ali ni vzpodbujanje ljudi, da kosijo strma zemljišča,
hazardiranje z njihovimi življenji. Ob tem se poraja še drug pomislek. Ali ni
košnja strmih travnikov tudi nadaljevanje več stoletnega izčrpavanja ter
siromašenja teh zemljišč in to je v nasprotju s pomembnim ciljem zapisanim v
SKOP-u, to je ohranjanje rodovitnosti zemlje.
Plačevanje za ohranjanje ekstenzivnega travinja ima verjetno korenine v
zahtevi nekaterih naravovarstvenikov. Ti bi radi naravo konzervirali in ne
dovolili razvoja tal ter vegetacije zaradi zahtev po biotski pestrosti. Ta je
vsaj v kratkem prehodnem obdobju lahko tudi posledica izčrpane zemlje. Ja,
morda bi morali ohraniti nekaj Romov in haloških viničarjev v njihovem
prvobitnem okolju in ne jim dopustiti razvoja, ker je siromaštvo in uboštvo
nekaj lepega, seveda samo za tistega, ki ga opazuje in ne za tistega, ki v njem
živi.
S kmetijskim zemljiščem je že tako, da ga lahko samo izčrpavamo ali
bogatimo v pogledu rodovitnosti. Nekaj podobnega je tudi z vegetacijo, ki to
zemljišče pokriva. Sosledje razvoja (sukcesija) vegetacije je lahko v
pozitivni ali negativni smeri in pri zagotovljanju trajnostne rabe naravnih
virov, bi morali delati tako, da bo potekala sukcesija v pozitivni smeri.
Ekstenzivni travnik je mogoče samo še bolj izčrpati v pogledu
rudninskih snovi (košnja) ali ga izboljšati (paša) tako v pogledu
rodovitnosti tal, kot tudi večje biotske pestrosti ruše (Batič in sod.,
1999). V prvem primeru (košnja) je predvidena višina plačilo previsoka
(25.000 SIT/ha), saj je storjena škoda na zemljišču in v drugem primeru
prenizka glede na koristi, ki jih imajo od nadzorovane pašne reje tako zemljišča,
živali, kot tudi ljudje.
Preglednica
2: Vpliv obdelovanja zemlje na stabilnost talnih skupkov, vsebnost skupnega dušika,
organskega ogljika, mase drobnoživk in ogljikovih hidratov topnih v vroči vodi
(White in Hodgson, 1999).
Pretekla
raba zemljišča |
Trdnost
grudic |
Skupni
N (%) |
Organski
C (%) |
Biomasa
(μgC/g) |
Ogljikovi
hidrati (μg/C/g) |
Pašnik
25 let |
2,7 |
0,38 |
3,6 |
996 |
294 |
Njiva
15 let |
1,3 |
0,19 |
2,0 |
711 |
106 |
Njiva
13 let + pašnik 2 leti |
2,5 |
0,19 |
0,19 |
876 |
136 |
Vse
več je rezultatov raziskav, ki potrjujejo, da snovi nabrane s pomočjo pašnih
živali ali ustvarjene v njihovih prebavilih iz zaužitega zelinja ruše in
shranjene v mleku, mesu in maščobah, omogočajo pri človeku bolj učinkovito
delo mišic in pameti. Tudi boljša odpornost nas ljudi na bolezni in stresne
razmere je odvisna od oskrbe s snovmi, ki se nahajajo v tkivih pašnih živali.
V maščobah, mesu in mleku pašnih živali so ugotovili veliko omega-3 maščobnih
kislin (n-3 MK). Te snovi delujejo v našem telesu ravno nasprotno od n-6 MK,
blažijo njihov škodljiv učinek. Za zdravljenje različnih vnetnih obolenj, ki
so predhodnica številnih presnovnih bolezni pri ljudeh, že uporabljajo n-3 MK
ali snovi, ki imajo podoben učinek na presnovne procese v telesnih celicah.
Ampak med plačili za ekološko kmetovanje
je samo podpora za trajni travnik, čeprav bi s pašno rejo živali
vplivali na boljše zdravje ljudi.
Ob branju Uredbe o plačilih za ukrepe PRP sem pač dobil vtis, da se njeni avtorji bojijo, da bi kmečki ljudje premalo delali, bili preveč zdravi in predolgo živeli? Ampak koristnega učinka mleka in mesa prirejenega s pašno rejo domačih živali, bi bili deležni vsi, ki bi tako hrano uživali, torej tudi mestni ljudje. In podobe negovane krajine bi bili deležni tudi vsi. Ne verjamem, da teh stvari omenjenih v tem sestavku ne bi vedeli tudi pripravljalci Uredbe. Bolj verjetno je posredi njihov omalovažujoč odnos do novejših ugotovitev s področja pašne reje živali in poudarjanje prednosti tradicionalnih postopkov kmetovanja. Ampak na krasu in hribovitih območjih so kmetijska zemljišča izčrpana ter opuščena zaradi tradicionalnih postopkov kmetovanja!
Verjetno je odklonilni odnos do pašne reje posledica dejstva, da so pripravljalci strokovnih ukrepov in predlagatelji vzpodbud za področje reje domačih živali pretežno prebivalci razvitih območij s pretirano opremljenostjo kmetijstva s stroji. Zato o pašni reji razmišljajo kot o primitivnem, ekstenzivnem načinu kmetovanja, s katerim njhova industrija ne bo imela velikih zaslužkov. Tak pristop ob razdeljevanju denarja za ukrepe programa razvoja podeželja je napačen in je močna zavora razvoja ter poučevanja postopkov trajnostnega kmetovanja Morda pa sodobno kmetijstvo v katerega bomo potisnjeni po 1. maju ni naravnano v tej smeri?
Viri
Batič
F., Kotar M., Vidrih T. 1999. Impact
of different land utilisation on biodiversity of karst grass/shrubland. V:
PAPANASTASIS, V... P. (ur.), FRAME, J... (ur.), NASTIS, A... S.
Grasslands and woody plants in Europe : Proceedings of the international
occasional symposium of the EGF, Thessaloniki, Greece, Grassland Sci. in Europe,
Vol. 4, str. 255-260.
Grass farmer. 2003. British grassland society
publication. No. 75, str.4 in No. 77, str. 15.
Robinson Jo. 2000. Why grassfed is best! The
surprising benefits of grassfed meat, eggs, and dairy products. Vashon Island
Press, Vashon WA 98070, 128 str.
Robinson Jo, 2003. Nutrition benefits of grassfarming
– eat wild. http://www.eatwild.com/nutrition.html.
White
J. , Hodgson J. 1999. New Zealand pasture and crop science. Oxford
University Press, Auckland, str. 209.
Slika:
Najboljše razmerje med večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami v mleku
zagotavlja 100% pašna reja krav molznic
Težava
pri uživanju mleka iz hlevske reje ni samo v tem, da naše telo dobi premalo
omega-3 maščobnih kislin pač pa v tem, da dobi preveč omega-6 kislin. Zato
je razumljivo, da zdravniki odsvetujejo pitje takega mleka, ker tistega iz pašne
reje na našem trgu še ni. Sirarna na Nizozemskem plačuje posebno premijo za
mleko krav, ki se pasejo vsaj 5 ur na dan in vsaj 100 dni v letu. Tudi Irci
pospešeno raziskujejo vpliv pašne reje krav na vsebnost tistih snovi v mleku,
ki že dokazano koristijo našemu zdravju. Če bomo po vstopu v EU pili irsko
ali nizozemsko mleko bomo morda boljšega zdravja (Elgersma et al., 2003; Grass
Farmer, 2003; Robinson, 2000).