Ukrepi PRP in pašna reja

 Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Ljubljana

 Podpore, neposredna plačila (subvencije) so zagotovo dobrodošla oblika pomoči takrat, tam in tistemu, ki živi v manj ugodnih razmerah ali je bil v preteklosti prikrajšan zaradi nepoštene delitve ustvarjenih dobrin. Je bil zatiran. Cilj danih podpor bi moral biti ustvarjati take razmere v podpiranem okolju, da bo v prihodnosti mogoče življenje brez podpor. Tak je namreč tudi poduk pregovora »daj mu ribo in nasitil ga boš, nauči ga loviti ribe in nikoli več ne bo lačen«. Z Uredbo o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 (Uredba) bo kmetijstvu zagotovljenega kar precej denarja, zato si oglejmo ali bodo s temi plačili ustvarjene v bodočnosti razmere za kmetovanje brez podpor. Biti podpiranec vedno in povsod ni v korist njemu samemu, niti razvoju nekega področja ali človekove dejavnosti.

 Čeprav je pašna reja veliko cenejša od hlevske reje, jo številni smatrajo za manj učinkovit način izkoriščanja kmetijskih zemljišč in imajo omalovažujoč odnos do te sonaravne reje domačih živali. Pri pašni reji je manj dela s pripravo krme, krmljenjem in odstranjevanjem gnoja (preglednica 1). Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so namenjena izravnavi stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer (5. člen Uredbe). Ampak tako pridobljenega denarja (subvencije) ne bi smeli uporabiti za ohranjanje neustreznega in dragega načina kmetovanja, ki je bil razvit v drugačnih razmerah za delo in življenje, kot jih imamo danes.

 Hlevska reja domačih živali je bila dobra kmetijska praksa (3. člen Uredbe) v razmerah, ko je bilo na podeželju veliko poceni delovne sile (otroci, ženske). Ker so danes otroci s podeželja na šolanju in ženske v službah, je verjetno vsakomur razumljivo, da bo mogoče zagotoviti primerno obdelanost kmetijskih zemljišč, ki je eden od ciljev Uredbe, samo ob pomoči domačih živali. Zato bi morala biti izravnalna plačila vezana na pašno rejo živali, kot glavne usmeritve razvoja kmetijstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. Ampak ta dejstva niso bila pomembna ob pripavi Uredbe. Izravnalna plačila niso vezana na način izkoriščanja travinja, ki močno prevladuje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

 Preglednica 1: Primerjava spremenljivih stroškov pridelave različnih vrst krme pri nizkem in visokem pridelku (Jerič in sod., 2001: 39-45) 

Vrsta krme

SIT/kg krme

SIT/ha

Strojne ure/ha

Delovne ure/ha

Paša* (17% s.s.)

1,95 - 1,28

38.989 - 76.892

7,0

34 – 42

Travna silaža (35% s.s.)

5,2  -  4,8

81.276 – 125.007

19,7 – 27,5

31 – 44

Koruzna silaža (30% s.s.)

3,5  -  3,1

152.360 – 201.685

45,1 – 51,6

56 – 63

Mrva (85% s.s.)

11,7 - 10,6

73.843 – 110.399

18,5 – 24,2

39 - 55

*Paša ni samo pridelava zelinja, ampak zajema tudi delo povezano s krmljenjem živine, nakladanjem, razvozom in trošenjem gnoja (0,4 ure/t). Paša pomeni tudi zmanjšanje  stroškov veterinarskih storitev za polovico in podaljšanje  proizvodne dobe (življenja) krave molznice, ki mora teliti vsakih 12 mesecev.

 

Izdatki za veterinarske storitve, se s prehodom na pašno rejo običajno razpolovijo. Uporaba gnojil je zmanjšana približno za 2/3 za podoben nivo pridelave. Ohranjanje rodovitnosti zemlje je veliko bolj uspešno s pašno rejo domačih živali kot s košnjo travinja ali integrirano poljedelsko, sadjarstvo, vinogradniško in vrtnarsko pridelavo (preglednica 2).

 Ampak tudi med kmetijsko okoljskimi ukrepi (SKOP) ni podpor za pašno rejo, razen za planinsko pašo 15.000SIT/ha. Zagotovo bi bili tudi cilji ukrepov SKOP-a, ki so zapisani v 15. členu Uredbe bolj zanesljivo doseženi s pašno rejo domačih živali kot s košnjo travinja. Zahtevana košnja strmih travnikov je dobro plačana, ampak ali ni vzpodbujanje ljudi, da kosijo strma zemljišča, hazardiranje z njihovimi življenji. Ob tem se poraja še drug pomislek. Ali ni košnja strmih travnikov tudi nadaljevanje več stoletnega izčrpavanja ter siromašenja teh zemljišč in to je v nasprotju s pomembnim ciljem zapisanim v SKOP-u, to je ohranjanje rodovitnosti zemlje.

 Plačevanje za ohranjanje ekstenzivnega travinja ima verjetno korenine v zahtevi nekaterih naravovarstvenikov. Ti bi radi naravo konzervirali in ne dovolili razvoja tal ter vegetacije zaradi zahtev po biotski pestrosti. Ta je vsaj v kratkem prehodnem obdobju lahko tudi posledica izčrpane zemlje. Ja, morda bi morali ohraniti nekaj Romov in haloških viničarjev v njihovem prvobitnem okolju in ne jim dopustiti razvoja, ker je siromaštvo in uboštvo nekaj lepega, seveda samo za tistega, ki ga opazuje in ne za tistega, ki v njem živi.

 S kmetijskim zemljiščem je že tako, da ga lahko samo izčrpavamo ali bogatimo v pogledu rodovitnosti. Nekaj podobnega je tudi z vegetacijo, ki to zemljišče pokriva. Sosledje razvoja (sukcesija) vegetacije je lahko v pozitivni ali negativni smeri in pri zagotovljanju trajnostne rabe naravnih virov, bi morali delati tako, da bo potekala sukcesija v pozitivni smeri.  Ekstenzivni travnik je mogoče samo še bolj izčrpati v pogledu rudninskih snovi (košnja) ali ga izboljšati (paša) tako v pogledu rodovitnosti tal, kot tudi večje biotske pestrosti ruše (Batič in sod., 1999). V prvem primeru (košnja) je predvidena višina plačilo previsoka (25.000 SIT/ha), saj je storjena škoda na zemljišču in v drugem primeru prenizka glede na koristi, ki jih imajo od nadzorovane pašne reje tako zemljišča, živali, kot tudi ljudje.

 Preglednica 2: Vpliv obdelovanja zemlje na stabilnost talnih skupkov, vsebnost skupnega dušika, organskega ogljika, mase drobnoživk in ogljikovih hidratov topnih v vroči vodi (White in Hodgson, 1999). 

Pretekla raba zemljišča

Trdnost grudic

Skupni N (%)

Organski C (%)

Biomasa

(μgC/g)

Ogljikovi hidrati

(μg/C/g)

Pašnik 25 let

2,7

0,38

3,6

996

294

Njiva 15 let

1,3

0,19

2,0

711

106

Njiva 13 let + pašnik 2 leti

 

2,5

 

0,19

 

0,19

 

876

 

136

 Vse več je rezultatov raziskav, ki potrjujejo, da snovi nabrane s pomočjo pašnih živali ali ustvarjene v njihovih prebavilih iz zaužitega zelinja ruše in shranjene v mleku, mesu in maščobah, omogočajo pri človeku bolj učinkovito delo mišic in pameti. Tudi boljša odpornost nas ljudi na bolezni in stresne razmere je odvisna od oskrbe s snovmi, ki se nahajajo v tkivih pašnih živali. V maščobah, mesu in mleku pašnih živali so ugotovili veliko omega-3 maščobnih kislin (n-3 MK). Te snovi delujejo v našem telesu ravno nasprotno od n-6 MK, blažijo njihov škodljiv učinek. Za zdravljenje različnih vnetnih obolenj, ki so predhodnica številnih presnovnih bolezni pri ljudeh, že uporabljajo n-3 MK ali snovi, ki imajo podoben učinek na presnovne procese v telesnih celicah. Ampak med plačili za ekološko kmetovanje  je samo podpora za trajni travnik, čeprav bi s pašno rejo živali vplivali na boljše zdravje ljudi.

 Ob branju Uredbe o plačilih za ukrepe PRP sem pač dobil vtis, da se njeni avtorji bojijo, da bi kmečki ljudje premalo delali, bili preveč zdravi in predolgo živeli? Ampak koristnega učinka mleka in mesa prirejenega s pašno rejo domačih živali, bi bili deležni vsi, ki bi tako hrano uživali, torej tudi mestni ljudje. In podobe negovane krajine bi bili deležni tudi vsi. Ne verjamem, da teh stvari omenjenih v tem sestavku ne bi vedeli tudi pripravljalci Uredbe. Bolj verjetno je posredi njihov omalovažujoč odnos do novejših ugotovitev s področja pašne reje živali in poudarjanje prednosti  tradicionalnih postopkov kmetovanja. Ampak na krasu in hribovitih območjih so kmetijska zemljišča izčrpana ter opuščena zaradi tradicionalnih postopkov kmetovanja!

 Verjetno je odklonilni odnos do pašne reje posledica dejstva, da so pripravljalci strokovnih ukrepov in predlagatelji vzpodbud za področje reje domačih živali pretežno prebivalci razvitih območij s pretirano opremljenostjo kmetijstva s stroji. Zato o pašni reji razmišljajo kot o primitivnem, ekstenzivnem načinu kmetovanja, s katerim njhova industrija ne bo imela velikih zaslužkov. Tak pristop ob razdeljevanju denarja za ukrepe programa razvoja podeželja je napačen in je močna zavora  razvoja ter poučevanja postopkov  trajnostnega kmetovanja  Morda pa sodobno kmetijstvo v katerega bomo potisnjeni po 1. maju  ni naravnano v tej smeri?

 

Viri

 Batič F., Kotar M., Vidrih T. 1999.  Impact of different land utilisation on biodiversity of karst grass/shrubland. V: PAPANASTASIS, V... P. (ur.), FRAME, J... (ur.), NASTIS, A... S.  Grasslands and woody plants in Europe : Proceedings of the international occasional symposium of the EGF, Thessaloniki, Greece, Grassland Sci. in Europe, Vol. 4, str. 255-260.

Elgersma A. Tamminga S. Ellen G. 2003. Comparision of the effects of grazing and zero-grazing of grass on milk fatty acind composition of dairy cows. V: Optimal forage systems for animal production and the environment. Kirilov A. et al. (ur.). Grassland science in Europe, vol. 8, str. 271-274.

Grass farmer. 2003. British grassland society publication. No. 75, str.4 in No. 77, str. 15.

Robinson Jo. 2000. Why grassfed is best! The surprising benefits of grassfed meat, eggs, and dairy products. Vashon Island Press, Vashon WA 98070, 128 str.

Robinson Jo, 2003. Nutrition benefits of grassfarming – eat wild. http://www.eatwild.com/nutrition.html.

White J. , Hodgson J. 1999. New Zealand pasture and crop science. Oxford  University Press, Auckland, str. 209.

 

 Slika: Najboljše razmerje med večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami v mleku zagotavlja 100% pašna reja krav molznic

Težava pri uživanju mleka iz hlevske reje ni samo v tem, da naše telo dobi premalo omega-3 maščobnih kislin pač pa v tem, da dobi preveč omega-6 kislin. Zato je razumljivo, da zdravniki odsvetujejo pitje takega mleka, ker tistega iz pašne reje na našem trgu še ni. Sirarna na Nizozemskem plačuje posebno premijo za mleko krav, ki se pasejo vsaj 5 ur na dan in vsaj 100 dni v letu. Tudi Irci pospešeno raziskujejo vpliv pašne reje krav na vsebnost tistih snovi v mleku, ki že dokazano koristijo našemu zdravju. Če bomo po vstopu v EU pili irsko ali nizozemsko mleko bomo morda boljšega zdravja (Elgersma et al., 2003; Grass Farmer, 2003; Robinson, 2000).  

Nazaj na vsebino