Čmerika v ruši pašnika

 Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

 Tokratni prispevek je bolj odgovor na vprašanje bralca Kmečkega glasa, ki ima travnik na strmem pobočju, kmetijo usmerjeno v rejo krav dojilj in v ruši velik delež čmerike. Ker verjame, da je pašna reja investicija v boljše zdravje ljudi bo odgovor nekoliko daljši. Tako bo lahko uporabljen kot strokovni nasvet vsem tistim, ki imajo podobne težave z rušo in že verjamejo, da je pašna reja tisto »ta pravo«.

 Čmerika (Veratrum album L.) je zel trajnica, s pokončnim steblom, ki je pri dnu odebeljeno. Listi so veliki, ovalne oblike in zloženi kot meh harmonike, ko so mladi. Pri nas je ta rastlina splošno razširjena na vlažnih in težkih tleh posebno tam, kjer  je prva košnja pozna. Čmerika cveti šele julija ali avgusta in pozna košnja ji omogoča, da se močno uveljavi v ruši in hitro razširi po travniku. Čmerika je strupena (zdravilna) rastlina in poganjek vsebuje največ vrst škodljivih snovi (protoveratrin). Tudi po sušenju (seno) je čmerika še vedno strupena, zato so se zastrupitve živine z njo pojavljale predvsem pozimi. Na paši se je živali izogibajo in če že, potem potrgajo samo vrhove listov, da pridejo do zdravilnih učinkovin v čmeriki. Z nastopom hladnih noči in slan v septembru se strupenost čmerike močno zmanjša ali celo izgine.

 Dolgoročno vzeto je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje deleža čmerike v ruši vodenje nadzorovane paše. Ta mora biti zelo zgodnja, saj takrat čmerika še nima razvitih stebel. Živali morajo imeti dovolj zelinja za pašo tako, da niso prisiljene pasti tudi čmerike ali drugih škodljivih zeli. Če so živali zelo lačne ali sestradane se jim močno zniža sposobnost zaznavanja škodljivih snovi in prag odklanjanja zelinja, ki take snovi vsebuje. Živali pasemo ob kratki zasedbi posamezne ograde n.pr. samo tri dni. Zaradi pogostega premeščanja iz ograde v ogrado bo v začetku nekaj več pašnih ostankov ruše in tako živali ne bodo nikdar lačne. Ker bodo več hodile po pašniku in pri tem izbirale vsakokrat nove poti, bodo z gaženjem poškodovale stebla čmerike, jih vtisnila v zemljo in tam bodo zgnila. Tako bo preprečeno cvetenje, semenitev ter širjenje čmerike. Pasemo tudo v pozni jeseni, da živali opravijo še več koristnega dela na pašniku, saj takrat čmerika ni več strupena. Ker naravnim potom ni mogoče ničesar na hitro spremeniti, moramo tudi opisan način zmanjševanja deleža čmerike v ruši izvajati več let, da bomo dosegli zastavljen cilj in to je manj čmerike v ruši.

 Ampak poznamo tudi hitrejši in bolj moderen način obvladovanja nezaželjene vegetacije in to so herbicidi. Čmeriko in tudi vse ostale visoke ter širokolistne zeli v ruši pašnika, lahko zelo učinkovito omejujemo v razvoju s pomočjo herbicidov. Uporabiti jih moramo samo na tistih rastlinah (individualno), ki jih je preveč v ruši in jih živali ne pasejo. Potem ko živali premestimo v naslednjo ogrado, bodo v popašeni ogradi dobro vidne vse tiste rastline, ki so se jih živali pri paši izogibale. Z nahrbtno škropilnico, ki naj ima šobo za pahljačasto obliko curka, se sprehodimo med pašnimi ostanki in tam kjer vidimo čmeriko zadržimo korak, spustimo kratek curek herbicida na nezaželjeno rastlino in že se usmerimo na naslednjo žrtev. To je zagotovo najcenejši in najbolj varen način uporabe herbicidov na pašnikih. Seveda samo z enim sprehodom (individualnim tretiranjem) po ogradi ne boste poškropili vseh čmerik, ker se ne boste spomnili katere rastline ste poškropili in katere ne. Če jih boste poškropili eno tretjino, ste bili zelo natančni pri delu. Čez teden dni bo mogoče že opaziti katere so bile poškropljene in ponoven sprehod s škropilnico na hrbtu bo usoden za naslednjo tretjino nezaželjene vrste rastline v ruši. Pri škropljenu pazite, da herbicid ne bo padal na koristne rastline v ruši in da ne boste ustvarili prevelikih praznih mest (presleg) v ruši, še posebno, če je zemljišče strmo. Na zelo strmih pobočjih se lahko načrtno izognemo določenemu deležu nezaželjenih rastlin in jih ne poškropimo, da bodo preprečevale odnašanje zemlje s pobočja. Bodo že prišle na vrsto potem, ko se bo ruša okrog njih zgostila.

Slika 1: Z nahrbtno škropilnico (tekoči herbicid) ali alkaten cevjo premera 5 cm in dolžine 1,5 m (herbicid v zrncih), ki ima na eni strani narejeno majhno luknjo lahko uspešno  zatiramo nezaželjene zeli v travni ruši.

 In še kateri herbicid je tako drag, da ga je treba uporabljati samo na posameznih rastlinah? Boom efekt (aktivna snov - glifosat) ali Touch-down 4-LC (aktivna snov-sulfosat) sta ravno pravšnja. Uporabite odmerke en deciliter herbicida na 10 litrov vode, če se boste pri vsaki čmeriki zadržali malo dlje (stare utrujene noge) in če so noge mlade ter glava pokončna (hitreje opravljeno delo) lahko dva decilitra  herbicida na 10 litrov vode. V škropivo vmešajte tudi nekaj tekočega čistila za pomivanje posode, da se bo škropivo bolje zadržalo na gladkih listih čmerike ali jesenskega podleska ali divjega luka ali teloha. Kot pri vseh fitofarmacevtskih pripravkih je tudi za oba herbicida določena karenca, rok kdaj je lahko rastlina zopet uporabljena za krmo. V ogrado kjer boste škropili čmeriko bodo živali ponovno prišle na pašo šele čez tri ali štiri tedne in pri opisanem načinu uporabe herbicida je skupni odmerek tako nizek, da ga živali ne morejo zaužiti v škodljivi količini. Tudi zaradi predhodnih izkušenj se živali pri paši izogibajo rastlin, ki jim običajno povzročajo težave. Tako ni nevarnosti, da bi se živali zastrupile s herbicidom uporabljenim za individualno tretiranje v pašeni ruši nezaželjenih rastlin.

 V pašeni ruši na ravnini in položnih zemljiščih lahko omejujemo širjenje nezaželjenih rastlin tudi s prevozno mazalnico. Vodoravno nameščen stenj (taht) na dvokolesnem vozičku prevažamo po pašniku in ker v stenj doteka herbicid, ga bodo deležne tudi rastline (pašni ostanki), ki se jih bo stenj dotaknil. 

Slika 2: S prevozno mazalico zatiramo uspešno  nezaželjene rastline predvsem na ravninskem delu  pašnikov. Z višino palic določimo katere rastline bodo pomazane oz. omočene in kasneje tudi odmrle.

Škropljenja s herbicidom po vsej površini na pašnikih ne priporočamo. Vse bolj se namreč uveljavlja prepričanje, da so nam vse rastline dane v pomoč in korist. Če za nekatere rastline še ne vemo za kaj bi jih lahko uporabili to ni njihova slaba stran, ampak naša pomanjkljivost in posledica neznanja. In v naravni ruši pašnika je veliko takih rastlin, ki jih živali poiščejo kadar jih potrebujejo, da bodo boljšega zdravja. Snovi, ki živalim pripomorejo do večje odpornosti imajo verjetno tudi pri nas ljudeh podoben učinek, če uživamo mleko in meso teh živali. Z uporabo herbicida povprek na pašniku bi uničili veliko tudi tistih rastlin, ki so v ruši zaželjene zaradi dietetičnega in zdravilnega učinka. Uporaba herbicida povprek je tudi veliko dražja, saj ga uporabimo tudi tam kjer nezaželjenih rastlin še ni. Če imate na pašniku predele, kjer je pokrovnost z nezaželjeno rastlino že sto odstotna, potem poglejte kaj se skriva pod listi tiste visoke rastline spomladi. Verjetno bodo tam majhne in zakrnele druge vrste rastlin. V tem primeru poškropite samo tisti predel z majhnim odmerkom herbicida šele potem, ko se bodo listi nezaželjene rastline sklenili. Tako bodo zavarovane tiste rastline v najnižji plasti ruše pred herbicidom in ker bo zadržan razvoj nezaželjene rastline, bo tudi do njih prodrlo več svetlobe in bodo zrastle višje. In če pod preprogo listov nezaželjene rastline ne boste našli drugih rastlin, potem je treba takoj po škropljenju s herbicidom dosejati seme trave, ki hitro kali in ima dobro tekmovalno sposobnost (mnogocvetna ljuljka, pasja trava, jara žita).

 Poleg ukrepa najprej opisanega, vodenje nadzorovane paše, imamo še možnost paše različnih vrst živali na istem pašniku. Koze in ovce pasejo veliko bolj prebiralno kot govedo, ki je masovni jedec, zato je pri drobnici manjša nevarnost zastrupitve z zdravilnimi rastlinami. Pa tudi ovce veliko več prehodijo pri iskanju boljših grižljajev zelinja, zato so učinkovitejše pri omejevanju širjenja nezaželjenih zeli v ruši s pomočjo gaženja. Ovce imajo zlate parklje, toda strupen gobec. Ali res samo ovce? Za koze so nekatere nezaželjene rastline, tako po našem pojmovanju, prava poslastica. Posebno v razmerah, ki jih je navedel v začetku sestavka navedeni bralec KG »zelo strmo pobočje in samo ročna košnja« ali je usmeritev samo v krave dojilje prava odločitev? Težave z nezaželjenimi zelmi v ruši imamo predvsem zaradi tega ker rušo pretežno kosimo, čeprav je tisti naravni način njenega izkoriščanja paša. 

Slika 3: Uporaba paše različnih vrst živali pri  nadzorovanju nezaželjenih rastlin v travni ruši je  najbolj ekološki način zatiranja teh rastlin. Kako so  koze pri tem uspešne si preberite tukaj.

Nazaj na vsebino