Zima
je že tu!
Prof.dr.Tone
Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Za
čas, ko ruša ne raste in na pašniku primanjkuje krme, je treba živalim na pašnik
pripeljati krmo in jo tam krmiti. To je lahko tudi poleti in ne samo
pozimi, ampak tokrat nekaj besed o krmljenju na pašniku pozimi. Sedaj, ko se je
že dobro razširilo siliranje uvelega zelinja v balah in tudi spravljanje sena
v okrogle bale, je mogoče krmljenje na pašniku izvajati še lažje. Določeno
število bal naj bi pustili kar na pašniku in jih razmestili ob ograji v tiste
ograde, kamor bodo prišle živali tudi pozimi. Tam kjer imajo učinkovito
elektroograjo bodo brez težav zavarovali na pašniku spravljeno krmo pred
divjadjo.
Pri
krmljenju na pašniku so velike izgube, kadar živali lahko stopajo na krmo. S
pomočjo kovinske kletke, ki jo postavimo okrog bale, bo krma zelo varčno
porabljena. Kletko lahko prestavljamo po pašniku, tako kot so razporejene bale.
Tako bodo izločki živali bolj enakomerno razporejeni po pašniku in tudi manj
škode bo na ruši. Elektroograja nam nudi nešteto možnosti, da izpeljemo
krmljenje na pašniku čim bolj varčno. Kadar je speljana pot ob zunanji strani
ograje, krmo namečemo tik pod in ob ograji z notranje strani, da jo lahko živali
dosežejo z gobcem, a poteptati jo ne morejo. Krma naj bo raztresena dovolj na dolgo, da bodo lahko vse živali
prišle istočasno do nje. Na nagnjenem zemljišču, lahko balo tudi razvijemo
in vzdolž take redi (preproge) po
sredini postavimo začasno elektroograjo. Živali bodo prišle do krme z obeh
strani. Če ne bo časa ali možnosti za postavitev začasne elektroograje,
potem moramo pripeljano krmo v šopih razmetati po pašniku tako, da žival ne
more stati in teptati sosednjih šopov, kadar je na enem od njih.
Če
bomo živali krmili daljši čas na istem mestu, potem jim damo krmo na takih
predelih, kjer so tla siromašna in kamenita ali tam kjer izgubljamo bitko z
grmovjem. Tako bomo prišli do dodatne koristi od prezimovanja drobnice na
prostem; izboljšali bomo rodovitnost zemlje takega predela in povečali površino,
kjer bo lahko zrastla dobra krma. Smotrno je, da na takih mestih napravimo
zalogo krme za 3 - 4 tedne krmljenja. V slučaju, da bo zemljišče težko
prehodno s traktorjem zaradi obilice dežja ali visokega snega, bodo živali že
našle način in prišle do tistega mesta, če bomo tudi sami prišli do tja, peš
ali na smučeh. Krmljenje drobnice z žiti in koruzo na pašniku je še bolj
preprosto kot z mrvo ali silažo. Zrnje v ozki redi raztrosimo po nizki in gosti
ruši, da lahko vse živali pridejo istočasno do svojega zalogaja. Če jim
zrnje dajemo v koritih, si bodo postregle z njmi samo najmočnejše in najbolj
bojevite živali v čredi. Slabotnejše in mlajše živali, ki tako krmo najbolj
potrebujejo, jo ne bodo nič deležne.
Najpomembnejše
pri krmljenju na pašniku v hladnih obdobjih leta je to, da imajo živali tam
vedno na razpolago seno ali travno silažo. Tam kjer imajo več izkušenj s
prezimovanjem živine na prostem pravijo, da dokler imajo prežvekovalci poln
vamp voluminozne krme, tako dolgo ni bojazni, da bi jih zeblo. O krmljenju na pašniku
je mogoče še veliko napisati, saj na različnih koncih sveta iščejo poti za
cenejšo in bolj naravno rejo domačih živali. To kar je zapisano, naj bi tudi
pri nas pomagalo vzbuditi zanimanje za celoletno bivanje živine na prostem.
Obstajajo že številne izkušnje s tega področja in za tiste najbolj pogumne
pri nas, je pravi čas, da pričnejo rediti živino drugače kot je sedaj pretežno
v navadi. Kako lahko tudi izkušnje drugih uporabimo za naše prilike, bomo
morali ugotoviti sami. Ker je bistveni cilj Slovenskega kmetijsko okoljskega
programa (SKOP) med drugim tudi sonaravna raba naravnih virov in trajnostni
razvoj podeželja, bodo tudi v prihodnje morali namenjati več podpore
celoletnemu bivanju živali na pašnikih in ne samo tradicionalnim oblikam
kmetovanja. Če bi bili tradicionalni postopki kmetovanja trajnostno naravnani,
potem na sončni strani Alp ne bi imeli tako velik delež opuščenih kmetijskih
zemljišč in zaraščenih z grmovjem. Za trajnostni razvoj območja morati biti
izpolnjeni dve zahteva in sicer:
1.
Živali morajo ves čas preživeti tam, kjer zraste krma za njih.
2.
Živali morajo pustiti iztrebke in seč (gnoj) tam kjer so dobile krmo.
Tako
preprosta in poceni je lahko reja domačih živali, če bi se držali zgornjih
dveh pravil.
| |
|
|