Kaj so imeli nasi predniki v mislih, da so se ustalili na soncni strani Alp, lahko samo ugibamo. Morda jim je bila pokrajina vsec, ker je tako razgibana in raznolika. Za kmetovanje, kakrsnega se zelimo dan danasnji, pa je ta dezela bolj malo primerna. Ali veste zakaj imamo tako veliko travnatega sveta v Sloveniji? Odgovor je preprost: Zato ker so bili nasi predniki tako zelo pridni! Ali so bili v to prisiljeni ali pa so imeli le veselje do dela, je ze drugo vprasanje. S trdim delom so skrcili nekoristen gozd in grmisca, napravili kosenice, senozeti, laze, planinske in kraske pasnike. Pokrajini so dali negovan videz, ustvarili so si prijetno domovanje. Kaj pa imamo danes ob vseh teh nepokosenih travnikih in zarascenih pasnikih?

Prezivetje prebivalcev gorskih predelov in krasa je bilo nekoc v veliki meri odvisno od reje pasne zivine. Le preko zivine so lahko prisli do potrebne hrane (energije in rudninskih snovi) vezane v rastlinah ruse in ta ista zivina jim je pomagala vzdrzevati travnati svet. Zato je razumljivo, da so zelo skrbeli za zivali. Vsega tega nam danes ni treba vec poceti; veliko krme za prezvekovalce pridelamo na njivah ali pa uvozimo koruzo, da je mleka in mesa dovolj za vse. Ampak zakaj je danes v gorskih obmocjih in na krasu se vedno namenjena glavna skrb kmetov in kmetijske politike prireji zivne in ne kmetijskim zemljiscem? Osnova za izplacilo drzavne podpore rejcem je namrec kolicina namolzenega mleka in prirejenega mesa ali pa stevilo krav, ovc, koz in konj na kmetiji. Ce ne zelimo, da bodo hribovita obmocja postala zapuscena, zarascena z grmovjem in manjvrednim gozdom ter bo majhna Slovenija postala se manjsa, moramo hitro poiskati prepricljive razloge za ohranitev kmetijskih zemljisc v teh obmocjih in izdelati ucinkovit sistem placevanja teh koristi. Od tega travnatega sveta imajo koristi tudi drugi in ne samo kmetje, ki tam redijo zivino; zemljisca pokrita z ruso imajo veliko sposobnost ciscenja padavin (kisel dez) in zascite tal pred erozijo, so pomembna za prehranjevanje divjadi, zaradi pestrosti v sestavi ruse so vir zdravilnih rastlin in genska banka v naravi. Vse to pa lahko ohranimo s tistim nacinom kmetovanja, ki ima za osnovo paso. S pomocjo domacih zivali naj bi tod vzdrzevali naravno okolje in razmere primerne za stalno ali obcasno bivanje ljudi. Takega mnenja pa niso vsi ljudje, ki naj bi po sluzbeni dolznosti ali zaradi osebnega zanimanja bdeli nad tem kaj se dogaja z naravo v hribovitih obmocjih, vkljucno z narodnimi in regijskimi parki pri nas. Kaksen je pomen pase za travnati svet teh obmocij pa si preberite v nadaljevanju tega clanka.

Krogotok rudninskih snovi

Pospesevanje krogotoka rudninskih snovi s pomocjo pasnih zivali je pomembno za vzdrzevanje rodovitnosti tal, kljub slabi zalozenosti zemlje s hranili. Preko zivali je pospesena razgradnja organske snovi in s tem povecana kolicina rastlinam dostopnih (nevezanih) hranil v vrhnji plasti zemlje. Na ta nacin pridejo v talno raztopino tudi rudninske snovi, ki bi drugace ostale nekoristno vezane v organskih spojinah za dolgo casa, kot je to na primer v gozdu. Zaradi boljse oskrbe z rudninami vsebujejo rastline na pasenih predelih vec rudninskih snovi, kot na nepasenih delih pasnika in varovalna vloga ruse pri preprecevanju erozije na pobocjih je vecja. Rastline ruse potrebujejo dovolj dobro oskrbo z dusikom, da ponovno hitro zrastejo potem ko odmrejo ali jih popasejo zivali. V hribovitem svetu je zaradi nagnjenih zemljisc (pobocij) rast ruse ovirana zaradi bolj pogostih sus kot v ravnini in slabse vododrznosti tal za vodo. Vsi ukrepi, ki pospesujejo krozenje dusika med tlemi, rastlinami in zivalmi, prispevajo k boljsi oskrbi rastlin ruse z dusikom in s tem bogatijo potek procesov v naravnem okolju.

Pestrost sestave ruse

Pasa vpliva na bolj pestro botanicno sestavu ruse zato, ker zmanjsuje, tekmovalno sposobnost z obtrgavanjem in gazenjem tistim rastlinam, ki najbolj bujno rastejo v nepaseni rusi. S pravilno vodeno nadzorovano paso lahko prispevamo k vecji trpeznosti rastlin v rusi, nasprotno pa se pri nenadzorovani pasi v rusi uveljavijo traste zeli in grmovje. S ponovno uvedbo pase na nekem zemljiscu se najprej zmanjsa kolicina odmrle organske snovi v rusi, zmanjsa se delez korenin in obseg listne povrsine prevladujocih rastlin v rusi. Nastale preslege v rusi lahko naselijo druge rastline in tako postane rusa bogatejsa za tiste vrste, ki so izginile iz njene sestave potem, ko je bila pasa na zemljiscu opuscena. Zivali lahko uporabimo tudi za povecanje uspesnosti dosejavanja koristnih vrst rastlin v ruso tako, da z gazenjem zadelajo seme v zemljo, z obtrgavanjem obstojece ruse pa zmanjsujejo njeno tekmovalnost za svetlobo. Pri pasi na strmih pobocjih je to najpreprostejsa metoda vnosa metuljnic v ruso. V Sloveniji imamo ze precej izkusenj z dosejavanjem bele detelje v ruso hribovitega sveta. Ukrep je bil uspesen, kadar je bila pasa nadzorovana in vodena.

Divjad

Nadzorovana in pravilno vodena pasa v hribovitem svetu lahko koristi stevilu divjih zivali na nekem obmocju. Divji prezvekovalci vse bolj silijo v dolino na njive zato, ker je pasa v jeseni na opuscenih travnikih prevec siromasna in neprimerna za njihovo prehrano pred zimo. Tako je poznan sistem uporabe goveda, da ob koncu pomladi popase visoko ruso zato, da bo jesenska pasa vecje hranilne vrednosti in s tem ustreznejsa za prehrano divjih prezvekovalcev pred nastopom zime. Seveda pa je treba pogostost in cas pase domacih prezvekovalcev ustrezno uskladiti s potrebami divjih prezvekovalcev po kakovosti pase. Prireja domacih zivali v takem primeru ni vec najpomembnejsi cilj pase v hribovitem svetu. Rezultati novejsih raziskav o prehranskih navadah domacih in divjih prezvekovalcev kazejo na to, da si ne tekmujejo tako pogosto za krmo kot je bilo vcasih misljeno. Z ureditvijo napajalisc, ki jih potrebujemo za oskrbo zivali na pasnikih s pitno vodo pa vplivamo tudi na zadrzevanje divjadi na dolocenem obmocju, predvsem ptic.

Pridelovalna zmogljivost

Izkoriscanje travnatega sveta s paso omogoca vzdrzevanje ali povecanje pridelovalne zmogljivosti ruse predvsem v pogledu kakovosti. To pa bo potrebno zato, ker obstojece pasme domacih zivali potrebujejo vecjo koncentracijo energije v obroku kot so to potrebovale nekoc. Z dolgoletnim krizanjem in odbiro na vecjo prirejo so vzgojili krave, ki niso primerne za paso v hribovitem svetu. Cilj dnevne prireje v danasnji zivinoreji je postavljen veliko visje kot pa jo je mogoce doseci z naravno ruso v hribovitem svetu ali na krasu. Za travnati svet v hribovitih obmocjih bo ustrezna tista intenziteta rabe, ki bo brez skodljivih posledic za poslabsanja pridelovalne zmogljivosti ruse in prireje zivine, ne bo ogrozena rodovitnost tal in dovoljevala bo nadaljnji razvoj ruse. Pri dosedanjem urejanju pasnikov v hribovitem svetu Slovenije je bila z nadzorovano paso na ograjenem in na 5 ograd razdeljenem zemljiscu dosezena boljsa rast ruse, s terasiranjem strmih pobocij pa zmanjsana nevarnost erozije. Tako v hribovitih predelih in na krasu. Na viskogorskih pasnikih pa bo treba z elektro ograjo urediti nocne credinke, ali pa boljsi del pasnika obvarovati, da ne bo prevec popasen ali prevec pognojen z blatom zivali ter kot tak kmalu zapleveljen z osatom, koprivami ali scavjem.

Nicesar od razlozenega v predhodnih poglavjih ne bo mogoce dosezi s paso v hribovitih obmocjih, ce ne bo mogoc nadzor na stevilom zivali na dolocenem zemljiscu, nadzor nad casom zasedbe in skupnim trajanjem pase v rastni sezoni. Najbolj gospodaren nacin nadzora pri pasi je mogoce doseci z ograditvijo zemljisca in razdelitvijo na ograde. Marsikje se vedno smatrajo, da samo z masivno ograjo lahko preprecimo prehod zivalim. Tak nacin ograjevanja je se vedno predrag in primeren samo za zivalske vrtove. Sodobna elektro ograja pa je nepremostljiva ovira samo v zavesti zivali in zato je tudi tako ucinkovita. Elektro ograja nam nudi se to moznost, da jo lahko prilagodimo posebnostim tiste vrste zivali, ki ji zelimo prepreciti prehod preko nekega zemljisca. Zagotovo pa je elektro ograja najcenejsi nacin ograjevanja zemljisc v hribovitem svetu in z razdelitvijo zemljisca na vec ograd dosezemo, da je cas ko dolocena rusa ni pasena dovolj dolg za obnovo rasti tistih rastlin, ki jim zelimo v rusi nameniti vecji delez. Z elektro ograjo celo lahko zascitimo ogrozene vrste rastlin na dolocenem obmocju za tako dolgo, da izdatno semenijo oziroma do so razlogi za njihovo izginjanje odstranjeni, potem pa lahko zopet tja pridejo zivali.

Razlicne cilje, ki jih moramo pri skrbi za travinje v hribovitem svetu zasledovati, bo mogoce doseci s pomocjo zivali samo, ce bomo lahko ustrezno povecali ali zmanjsali obtezbo pasnika takrat, ko bo to pomembno za povecanje trpeznosti in pestrosti ruse. Na ta nacim bodo domace zivali ne samo koristnik naravnih danosti v teh obmocjih ampak bodo tudi sredstvo s katerim bomo vzdrzevali hribovita obmocja in kras za druge uporabnike tega okolja. V 80-jih letih smo si v Sloveniji pridobili precej izkusenj z urejanjem pasnikov v hribovitem svetu za nadzorovano paso. Z drzavno pomocjo (nepovratna sredstva) so bili stevilni kompleksi, ze opuscenih zemljisc, ograjeni z stalno elektro ograjo, razdeljeni na 4 - 6 ograd in urejena so bila napajalisca. Zal je bila trpeznost izvedenih del kratkega veka trajanja zaradi slabe kakovosti materiala (zice, izolatorji) neustreznih kolov in premajhne pomoci v obliki nasvetov povsod tam kjer so se pojavile tezave. Veliko prevec je bilo pridobljenega denarja porabljenega za neustrezna gnojila in premalo za trpeznejso elektro ograjo, brez katere hribovitega sveta in krasa ne bo mogoce obvarovati pred zarascanjem.