Vetrolom
za zimo
Prof.dr.Tone
Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Vse več rejcev se poskuša s prezimovanjem domačih
živali na prostem in prav je tako.
Zima je namreč dober čas, da postanejo živali odporne in če bodo odporne,
bodo zdrave in če bomo ljudje jedli meso zdravih živali, bomo morda tudi sami
bolj trdnega zdravja. In če tega ne bomo znali ali hoteli uporabiti v našo
korist, potem bomo pač morali bolj pogosto segati po zdravilih v veselje
farmacevtske industrije. In zakaj ni smotrno, da bi z več zdravili tudi živalim
pomagali do boljšega zdravja, si poskusite razložiti sami!
Kljub navedenemu v zgornjem odstavku je treba
živalim nuditi možnost, da si v izredno neugodnih vremenskih razmerah lahko
poiščejo mesto, kjer bodo lažje prebile tisti neugoden čas. Take izredno
neugodne razmer za bivanje na prostem običajno nastopijo v zimskem času zaradi
močnega vetra. Zelo nizke temperature niso tisti dejavnik, ki povečajo
neugodje živali pri bivanju na prostem, temveč »vetrovno pogojena temperatura«.
Kadar je temperatura zraka okrog ledišča in če piha veter s 45 km/uro se počutimo
podobno kot takrat, kadar je dan brez vetra in je temperatura zraka -170
C. Na krasu je dobro poznan ta neugoden občutek vetrovno pogojene temperature.
Čeprav je to toplejši predel Slovenije brez ostrih zim burja ohladi človeka
do kosti.
Kadar živali prezimujejo na prostem se hitro
navadijo poiskati zavetrje. Predvsem manjše živali (jagnjeta, teleta)
izkoristijo vsako kotanjo, jarek, greben ali odraslo žival, da se zavarujejo
pred vetrom kadar počivajo. Zaradi relativno večje površine na enoto mase
telesa, manjše živali hitreje izgubljajo toploto in zato goved bolje prenaša
nizke temperature kot drobnica. Čeprav je v deželici na sončni strani Alp vse
več grmovja in tako tudi vse več zavetrja na kmetijskih zemljiščih, bi s
postavitvijo vetrolomov na pašniku, tam kjer bodo domače živali prezimovale
na prostem, doseglo dvoje:
1. Omilili bi neugodne razmere za bivanje živine na
prostem v primeru močne vetrovnosti in
nizkih temperatur.
2. Nabrali
bi zaloge snega v obliki zametov za oskrbo živine z vodo za napajanje na pašniku
v zimskem in pomladanskem času.
Snežne ograje, ki jih postavljajo vsako leto na
izpostavljenih odsekih avtoceste povzročijo kopičenje snega na takem mestu, da
zamet ne bo oviral prometa po cesti. Tak raven vetrolom ni primeren za ureditev
zavetrja živalim, saj na zavetrni strani nastane zamet po vsej dolžini
zavetrja. Tam kjer imajo pozimi sneg mora biti vetrolom narejen v obliki pluga
ali črke V s kotom 90o med
stranicama. Podobno učinkovit je tudi polkrožni vetrolom, ki odvrne veter s
snegom od območja kjer želimo imeti počivališče ali krmišče za živali.
Stranice vetroloma morajo biti polno zaprte, da bo čim manj snega odloženo
v zavetrje. Vetrolom ne sme biti širši od
njegovih 15 višin. Širina zavetrja, ki nastane je običajno 85 % širine
vetroloma in se razteza v dolžino petih višin vetroloma (60 % zmanjšana moč
vetra). Na robeh zavetrja nastane zamet in vhod v zavetrje je v podaljšku
vetroloma, kjer je tudi moč vetra zmanjšana.
Na odraslo govedo naj bi zagotovili 4 - 5 m2
zavetrja, zato bo višina vetroloma odvisna od števila živali v čredi, ki
bodo prezimovale na pašniku. Vetrolom
visok 1,8 m naj bi zadoščal za 80 krav dojilj. Vetrolom je lahko postavljen na
stalnem mestu tako, da stoji povprek na smer vetra, ki najpogosteje piha in
povzroča neugodje pri bivanju na prostem. Še bolje je izdelati tak vetrolom,
da ga lahko premeščamo. Dovolj je, da stoji na sanem podobnem podnožju in ga
bomo lahko povlekli tja kjer bomo želeli, da živali opravijo koristno delo;
dobro pognojijo siromašno zemljišče.
Za ovce napravimo vetrolom tako, da na betonsko
mrežo napnemo močno ponjavo in na zemljišču toliko učvrstimo, da bo vse
skupaj kljubovalo tudi najmočnejšemu vetru. Seveda krmljenja živali ne smemo
vso zimo izvajati samo in edino na mestu kjer je postavljen vetrolom. Ker živali
največ časa prebijejo tam kjer dobijo krmo, moramo krmljenje na pašniku
izvajati tako, da bodo izločki živali in ostanki mrve ali silaže čim bolj
enakomerno razporejeni po celem zemljišču oziroma tako, da bo siromašen del
pašnika deležen boljšega gnojenja z izločki živali in ostanki krme kot
rodovitnejši del zemljišča. Za vetrolomom naj bi živali dobile krmo samo
takrat kadar bi nastopile pozimi izredno neugodne vremenske razmere za bivanje
na prostem, zaradi močnega vetra. Da si boste zapisano o vetrolomu lažje
predstavljali, si oglejte še priloženo sliko.
Slika 1: Območje zavetrja za vetrolomom in območje nabiranja snega
 |
 |
|