Prezimovanje ovc na prostem

Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Širjenje reje drobnice v Sloveniji uspešno poteka kljub škodi, ki jo rejci ovc utrpijo, ker so morali na svoja pleča prevzeti še skrb za prehrano volkov, medvedov in risov. Tudi zaradi te nadloge poteka širjenje pašne reje ovc veliko prepočasi, da bi povečano število ovc imelo značilen vpliv na omejevanje širjenja grmovja na kmetijska zemljišča, ali da bi ovčereja že postala pomembnejša gospodarska panoga v pogledu skupnega narodnega dohodka.

Vzpodbudno je zanimanje ter pripravljenost pri mlajših ljudeh, predvsem pri ženskah na deželi, za prehod na pašno rejo drobnice. To je tisti drugačni način kmetovanja, ki bi bil marsikje lahko rešitev za obstoj kmetije, saj bi se s kmetovanjem pričeli ukvarjati tudi tisti, ki niso obremenjeni s tradicionalnimi postopki reje domačih živali. Predvsem pri reji govedi marsikje strežejo spredaj in zadaj, da bi biki hitreje rastli in krave imele več mleka. Pomagajo si z dragimi stroji, ki porabijo veliko energije (nafte) in rejca prekomerno zaposlujejo. Ob tem pa pozabljajo, da je paša najcenejši način izkoriščanja energije sonca spravljene v rastlinah ruše. Pašne živali požanjejo zelinje ruše, ga spremenijo v hrano uporabno za nas ljudi in to prinesejo bližje k nam. Prav tako pomembno kot sama žetev je tudi gnojenje zemljišča, ki ga živali opravijo pri pašni reji. Rodovitna zemlja je namreč osnovni pogoj za dobro uspevanje rastlin ruše in kakovost zelinja, ki se povrne v boljšem zaslužku z rejo živali.

Prehod na pašno rejo ovc nikakor ne bi smel biti vezan na dodatna vlaganja v kmetijo, ker potem obstaja bojazen, da bo nazadoval dosežen nivo življenja (standard) družine. Tega pa si ravno ženske na kmetiji najmanj želijo. Obstoječi objekti na kmetijah v usihanju nikakor niso primerni za rejo drobnice in še manj za njeno prezimovanje. So razni prostori brez oken, kleti, svinjaki, kašče ali skladišča za pridelke in orodja. Poleg neustreznih razmer za bivanje živali v njih je še veliko dela z odstranjevanjem gnoja, če bi drobnica v njih prezimovala. Postavljanje masivnih novih objektov za rejo drobnice je nesmiselno (majhen trop), nedopustno (urbanistični načrti) in v nasprotju s cilji okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali. Ne samo poleti, ovce naj bi opravljajo koristno delo tudi pozimi. Zato naj bi čim večji del zime preživele tam, kjer za njih spomladi ali poleti pridelamo krmo. Prezimovale naj bi na prostem!

Slovenija je opredeljena kot hribovita dežela, zaradi pretežno razgibanega površja in krasa. Pomen reje drobnice se bo večal tudi zaradi denarja, ki ga bosta namenili država in EU za vzdrževanje kmetijskih zemljišč v teh območjih. V razmerah hribovitega sveta je izkoriščanje travinja z drobnico namreč lažje kot z govedom. Če bomo uvajali dovolj poceni postopke reje drobnice, potem bo od prejetih neposrednih plačil, ostalo nekaj denarja še za dopust in šolanje otrok. Poleg tega moramo doseči, da bo pašna reja ovc in koz postala del življenja ljudi hribovitega območja. In rejci drobnice sami bodo morali znati razložiti kupcem, da jim nudijo preprosto pot do boljšega zdravja in večjo odpornost na stresne razmere v življenju ter bolj prijetno starost, če bodo uživali meso in sir od živali iz pašne reje. Potem bo mogoče tudi s samo prirejo zaslužiti nekaj več. Če jim bodo prodajali samo meso ali sir, ki ga je v trgovinah več kot dovolj, seveda tistega iz hlevske reje, potem bo zaslužka z rejo drobnice manj.

V bližini urbanih središč ali celo v samih naseljih, se pojavlja vse več opuščenih vrtov, kmečkih sadovnjakov in travnikov. Nezadostna izkoriščenost naravnih dobrin zagotovo znižuje življensko moč območja, rodovitnost ter pridelovalno zmogljivost zemljišč in negovan izgled kraja. V vse bolj zaostrenih razmerah za odkup mleka preko skupnih zbiralnic bo proces opuščanja reje krav molznic in usihanja (ugašanja) kmetij še pospešen. Ta zemljišča bo zelo težko zajeti v večje komplekse in ustvariti evropsko primerljive kmetije. Opuščanje starih sadovnjakov in manjših travnikov v bližini vasi in mest bi bilo mogoče zaustaviti in tistim že opuščenim povrniti negovan izgled, če bi lahko ponudili lastnikom teh zemljišč preprost in poceni način reje manjših tropov drobnice (povezava na stran o prvih izkušnjah v prezimovanju ovc na prostem -1999).

Za potrebe poletne paše bi morali take manjše trope drobnice od večjega števila rejcev združevati v velike trope in jih seliti na pašnike na Krasu, Kočevski, Halozah, Goričkem, Koroškem. To bi bili lahko skupni pašniki na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč, ki bi imeli zaposlenega skrbnika plačanega iz pašnin ali neposredno iz državnih podpor namenjenih za strukturne spremembe ali okoljska plačila. Lastniki drobnice bi bili tako v poletnem času razbremenjeni dela z živino in mlade družine bi lahko brez skrbi odšle na poletni oddih na morje ali v planine. Ob koncu pašne sezone bi bile živali zopet prepeljane lastnikom na prezimovanje. To bi moralo biti urejeno na prostem tudi zaradi zahteve: ŽIVALI MORAJO PUSTITI IZTREBKE IN SEČ TAM, KJER JE ZA NJIH ZRASTLA KRMA. Ugodnega učinka paše na rodovitnost zemljišč, biološko raznolikost območja, preprečevanja zaraščanja zemljišč z grmovjem, bi bili opuščeni kmečki sadovnjaki, vrtovi in travniki deležni v zimskem času.

Raziskovalna skupina za pridelovanje krme in pašništvo z Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti, izvaja z manjšim tropom prezimovanje ovc na prostem že četrto leto. Na ta način si želimo pridobiti nekaj izkušenj s tega področja in se usposobiti za razvoj postopkov trajnostnega kmetovanja. Zemljišče, kjer poteka prezimovanje ovc je ograjeno z elektromrežo (slika_1, slika_2), predvsem za potrebe varovanja ovc pred potepuškimi psi. Predno zapade sneg ovce pasemo s premeščanjem tam, kjer je v pozni jeseni še kaj zelinja za popasti (slika_3, slika_4). Ko snežna odeja dodobra prekrije rušo, potem ostanejo ovce daljše obdobje na istem delu zemljišča, to je na prezimovališču (slika_5). Tam jih krmimo z mrvo tako, da eno veliko okroglo balo ali 14 kvadratnih bal postavimo v železno kletko, ki je narejena iz betonske mreže (slika_6, slika_7).

Na mestu krmljenja ovce močno zgazijo zemljo in se zamažejo z blatom, če ni dovolj mraz, da bi zemlja zmrznila. V takih razmerah okrog kletke z mrvo nastiljamo s slamo (slika_8). Kletko z mrvo lahko pri vsakem polnjenju premestimo na drugo mesto in tako dosežemo bolj enakomerno razporeditev iztrebkov po prezimovališču. Če jo pustimo več časa na istem mestu, potem ostanke mrve (bili trav, stebla zeli in metuljnic) raztresemo okrog kletke v kolobarju širokem 2 metra. Živali najraje počivajo tam kjer dobijo krmo in ker je povsod okrog snežna odeja, ležijo okrog kletke z mrvo. Zato moramo okrog kletke nastiljati, da prekrijemo sveže iztrebke in tako ustvarimo ovcam ležišče za najbolj mrzle zimske dni. S počasnim razkrajanjem stelje in iztrebkov nastane dovolj toplote, da je ležišče toplejše od okolice. Neprijeten vonj, ki nastaja pri razgradnji organske snovi na počivališču, omilimo na ta način, da občasno potresemo apno v prahu okrog kletke z mrvo in preko njega plast stelje.

Kadar zapade nov sneg krmimo ovce tako, da šope mrve razmestimo po večji površini in čim dlje od mesta krmljenja (slika_9, slika_10, slika_11). Šopi mrve morajo biti toliko oddaljeni med seboj, da žival ne bo stala na enem šopu in jedla iz sosednjega. Pri takem načinu pokladanja mrve dosežemo, da ovce zapustijo mesto kjer običajno jedo in počivajo. Zaradi tega bo na počivališču manj iztrebkov in ovce bodo bolj čiste. Če je sneg sipek bodo ob pobiranju mrve s tal zaužile tudi nekaj snega in se oskrbele z vodo. V mrzlih zimskih dneh dobijo ovce tudi nekaj koruze in ječmena, ker je vedno v tropu nekaj takih, ki imajo ob sebi jagnjeta. Koruzo morajo same orobkati, da jo počasneje pojedo in da jo vsaka žival dobi nekaj. Tudi zrnje dobijo ovce čim dlje proč od počivališča in vsak dan na drugem mestu (slika_12). Tako bodo iztrebki bolj enakomerno razporejeni po zemljišču in ruša bo manj poškodovana zaradi prekomernega gaženja.

Na zemljišču pokritem s snegom hodijo ovce samo po stezi, ki si jo naredijo med mestom krmljenja in napajališčem (slika_13). Zato jih moramo takoj, ko zapade nov sneg pritegniti tudi na druge dele zemljišča, da bodo še tam opravile koristno zimsko delo, tako pomembno za dobro rodovitnost zemlje. S tem, ko bodo živali delale na vzdrževanju kmetijskih zemljišč, je nam ljudem dana možnost, da svojo energijo uporabimo predvsem za delo pameti, to je razmišljanje. In tega dela je še veliko za postoriti. Kako živali v ledenih dneh oskrbovati z vodo za napajanje, kaj odgovoriti mimoidočim na vprašanje zakaj morajo biti živali v mrazu in snegu na prostem, kako dopolniti elektroograjo, da bo delovala tudi takrat, ko je zemlja močno zmrznjena in ne prevaja električnega toka in kaj storiti, če ovca jagnji v snegu?

Nazaj na vsebino