Krava naj caka travo in ne obratno!
Prof.dr.Tone Vidrih, BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Pred tistimi, ki imajo malo izkusenj s paso ali se za ta, najcenejsi nacin reje prezvekovalcev sele odlocajo, je spomladi tezka odlocitev. KDAJ NAJ PRICNEM S PASO? To je vprasanje, ki se jim suce po glavi, bolj ko trava zeleni. Za vse sisteme pase, ki jih uporabljamo v ravnini velja, da mora zivina priti na pasnik cim bolj zgodaj. Nesmiselno se je ozirati na razlicne znanilce prihajajoce pomladi ali svetnike in se po njih ravnati o pricetku pase. Krava naj caka travo na pasniku in ne, da mora trava cakati kravo.
Najbrz je vsakomur jasno, da mora biti pred pricetkom pase poskrbljeno za ograjo, vodo in solnico na pasniku. Elektroograja biti mora dobro vidna in v njej morajo biti pulzi velike moci, saj je ravno prve dni najvecji pritisk na ograjo. Zato prvi dan pase spustimo zivali v cim vecjo credinko, da se lahko razporedijo in se tiste manj bojevite umaknejo tistim, ki bodo imele v credi glavno besedo. Zemljisce naj bo ravno, da se lahko zivali vidijo med seboj in bodo brez tezav opazile ograjo, ce se spustijo v dir.
Zlato pravilo, ki ga lahko najdemo marsikje zapisanega nas opozarja, da naj bo prehod na paso postopen! Prvi dan naj bodo zivali na pasi samo eno uro, nato pa vsak naslednji dan uro vec. V desetih dneh lahko izpeljemo ta postopen prehod na paso, ki bo brez skodljivih posledic za pocutje in prirejo zivne. Tako postopno kot podaljsujemo dnevno bivanje zivine na prostem, zmanjsujemo zimski obrok. Z beljakovinami se zivali oskrbijo na pasniku tudi, ce pasejo regrat in scavje, zato v njihovem obroku najprej zmanjsamo krmila, posebno tista bogata na beljakovinah. Pri pravilnem zimskem krmljenju se mora ob prehodu na paso povecati kolicina namolzenega mleka za 10 %, ce se za vec, je bil zimski obrok preskromen in ce za manj, je bil obrok prebogat in kot tak drag. Prvih dva tedna pase lahko krave se prenocujejo v hlevu, potem pa naj bi bile na pasniku preko noci, da bo v hlevu manj dela z gnojem.
V neugodnih razmerah za paso (dez, razmocena tla) pa je postopen prehod na paso potreben zaradi nevarnosti skodljivega vpliva gazenja na strukturo tal in zamazanost ruse. Zaradi zimske zmrzali je vrhnja plast tal rahla, rastline ruse so slabo ukoreninjene in veliko je presleg v rusi zaradi skodljivcev in bolezni, ki tudi pod snezno odejo unicujejo rastline. Kadar so taka tla razmocena je skodljivo predvsem ponavljajoce gazenje, zato ga moramo prepreciti. Tam kamor zival stopi zemljo zgosti, neposredno ob stopinji pa zemlja vzkipi, sprejme se vec vode in izgubi se tisto malo nosilnosti, ki jo je imela pred gazenjem. Zato je ponavljajoce gazenje tako skodljivo. Kakor hitro to prekomerno gazenje opazimo je treba zivali prestaviti v drugo credinko, ali z zacasno elektroograjo prepreciti paso na dolocenem delu credinke in v skrajnem primeru omejiti dnevno trajanje pase. Skoda, ki nastane na strukturi tal zaradi gazenja pri pomladanski pasi bo "popravljena" sele ob poletni susi. Pri oddajanju vode se prostornina tal manjsa, zaradi krcenja zemlja razpoka in v njej nastanejo dragocene velike pore (makro pore), skozi katere lahko globlje v tla pridejo zrak, korenine in odmrli ostanki rastlin ruse. Tako se tudi spodnja plat zemlje postopno bogati z organsko snovjo, kar ima ugoden vpliv na preprecevanje izpiranja dusika v podtalnico, zaradi njihove vecje vezavne sposobnosti.
Pri zelo zgodnjem zacetku pase, takrat je rusa visoka sele 5 do 7 cm, lahko pustimo vnemar omenjeno zlato pravilo o postopnem prehodu na paso. Ce to dopuscajo vremenske razmere, da tla niso razmocena, so lahko zivali ze kar prvi dan ves cas zunaj na pasniku. Takrat je rusa se prenizka, da bi se govedo lahko do sitega napaslo, zato je tudi odvec bojazen, da bi taka pasa skodovala zivalim. Ker je v stevilnih primerih v zimskem obroku tudi travna silaza, prehod na paso ni vec tako velika sprememba v prehrani zivine, kot ce krmimo samo mrvo. V nekaj dneh bo rusa zrastla, zivali bodo vsak dan zauzile vec pase in toliko manj bodo pojedle zimske krme. Vsak naslednji dan naj dobijo samo toliko krme v hlevu, kot so jo pojedle prejsni dan.
Od tako zgodnjega zacetka pase pa imamo kar nekaj koristi.V casu, ko so listi trav dolgi sele 5 cm, se scavje, regrat, krebuljica in nekatere druge nezazeljene zeli, ze bohotijo na pasniku. Pri dovolj zgodnji pasi zivina popase te zeli in jih zavre v razvoju. Zaradi boljse osvetlitve razvijejo trave vec poganjkov in rusa se zgosti. Tudi bela detelja se bo lazje uveljavila v rusi. Tam kjer pricnejo s paso zgodaj, nimajo zapleveljenih pasnikov. Najbolje bo, ce uspemo izpeljati prehod na paso v casu, ko je zemlja suha. Takrat zivali z gazenjem koristijo tlem in rusi. Zemljo zgostijo, da bo imela vecjo nosilnost tudi kadar bo mokra in rastline ruse pritisnejo nazaj v zemljo, da se ukoreninijo, saj jih je zimska zmrzal privzdignila in se lahko posusijo. Zaradi gazenja propade v tleh veliko ogrcev, licink majskega hrosca, misi, rovke in krti pa pobegnejo na sosednje travnike in vrtove.
Najlaze je prehod na paso izpeljati s telicami in presusenimi kravami, saj ni bojazni, da bi njihova prireja kaj trpela zaradi tega. Tam kjer plemenske zivali posljejo na paso na planinske pasnike, je se toliko bolj prav, da jih ze doma privadijo na prenocevanje na prostem. Odvec je bojazen, da bo svezi pomladanski zrak in pogost dez zivalim skodoval. Govedo je bolj odporno na nizke temperature kot jelenjad, pa vendar prve zapiramo v zatohle hleve, ob drugih pa se navdusujemo, ko jih opazujemo na begu preko zasnezene pokrajine. Ker jo vcasih zagode vreme in pade sneg, ko so zivali ze na pasniku, moramo biti pripravljeni, da tudi tam lahko oskrbimo zivali s potrebno krmo. V sedanjem casu okroglih silaznih bal to ne predstavlja nikakrsnega problema. Paziti je treba le na to, da pri krmljenju na pasniku ne bo slo prevec mrve ali silaze v izgubo. Okrogla kletka za krmljenje na pasniku, prikazana na sliki 1, bo ravno prava resitev za take primere in povrhu vsega si jo lahko naredi vsak sam, ce ima nekaj veselja z varjenjem in zvijanjem zeleznih cevi.