Zveri in elektroograja

Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Velike zveri imajo tudi drugje po Evropi veliko zakonsko zaščito in tam kjer medveda, volka ali risa še nimajo, ga želijo naseliti ob podpori javnega mnenja. Ker se ob tem zavedajo, da s tem ogrožajo širjenje reje drobnice, ki je za ohranjanje kmetijskih zemljišč v hribovitem in gorskem svetu odločilnega pomena, istočasno pospešeno proučujejo ukrepe s katerimi je mogoče preprečevati napade zveri na drobnico. Konec letošnje zime je bil pri nas na obisku Jean-Marc Landry iz Švice, ki za potrebe LCIE (The Large Carnivore Initiative for Europe) proučuje volkove in zbira širom po svetu informacije o učinkovitih ukrepih za preprečevanje škode na domačih živalih. S sodelavcem urejata spletno stran ob podpori LCIE (www.large-carnivores-lcie.org/) in o pridobljenih izkušnjah občasno pripravi novice CDP (Carnivore Damage Prevention News), ki jih najdete tudi na spletni strani KORA (www.kora.unibe.ch).

Zadnja številka omenjenih novic (CDP News, No. 5, May 2002) je v celoti namenjena elektroograjam, kot najbolj obetavnemu načinu preprečevanja škode med drobnico s strani velikih zveri in tudi varovanju njih samih pred iztrebljenjem. Pri svojem pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem delu za področje pašne reje domačih živali se z elektroograjami srečujem že 25 let. Vedno in povsod sem razlagal, da je za učinkovitost elektroograj edina omejitev naša sposobnost razmišljanja in razvijanje novih idej o njeni uporabnosti, tako za potrebe paše domačih živali, kot tudi za njihovo varovanje pred zvermi. Pri tem je treba v čim večji meri upoštevati že pridobljene izkušnje in pri postavljanju elektroograje biti dosleden, pri njenem vzdrževanju pa vesten.

Obstoječe stalne elektroograje pri nas so bile postavljene za potrebe nadzorovane paše domačih živali. Do sedaj so se pokazale kot zelo uporabne in dovolj učinkovite tudi v težjih razmerah za njihovo delovanje (suša, visoka ruša) povsod tam, kjer so ob postavljanju elektroograje upoštevali osnovne zahteve za njihovo dobro učinkovitost:

1. Elektroograja mora biti prilagojena vrsti/kategoriji živali, ki naj ji prepreči prehod.
2. Opaznost elektroograje mora biti dobra in živali morajo biti z njo seznanjene.
3. Živali morajo imeti pred elektroograjo velik strah.

Slika 1: Dodatna namestitev dveh elektrovrvic na vrhu stalne elektroograje na železni distančnik.		Slika 2: Distančnik za leseni kol.

Teh zahtev v primeru paše domačih živali ni težko izpolniti, saj poteka paša v naslednjih in nam poznanih razmerah:

• Na pašniku je samo ena vrsta ali celo kategorija živine.
• Živina nekaj dni uporablja isto zemljišče in je vsa “priučena” elektroograji.
• Elektroograjo spoznajo domače živali preko dneva.
• Na ograjenem zemljišču imajo zagotovljeno pašo in vodo.
• Domače živali se kot skupina seznanijo z elektroograjo.
• Elektroograja vedno deluje, kadar so domače živali na pašniku.
• Domače živali so zelo zvedave in prag njihove previdnosti je nizek.

Na splošno vzeto imamo do pašne reje živali omalovažujoč odnos; ja kaj pa je to takega, saj to zna vsak otrok. Podoben je bil tudi pristop do postavljanja elektroograj; ker se tam nič ne vrti in nič ne ropota ter malo stane, so pretežno postavljene malomarno. Že za nadzor domačih živali je veliko teh ograj na robu meje uporabnosti.

Slika 3: Distančnik za mrežasto pletivo (mreža za drobnico). Elektrotrak stoji 20 do 30 cm stran od masivne mreže

In kako je s prostoživečimi zveri, ki ogrožajo drobnico pri bivanju na prostem:

• Velike zveri so različne po vrsti in kategoriji ter največkrat lačne.
• Z delujočo elektroograjo pridejo v dotik zelo poredko, zato jo ne poznajo.
• Skozi elektroograjo se najverjetneje splazijo ponoči in jo pred tem ne vidijo.
• Do hrane na pašniku pridejo tako, da premagajo številne ovire, predvsem pa strah.
• Po hrano na pašnik pridejo velikokrat zaradi sile razmer in najverjetneje posamično (doječa samica, stara ali ranjena žival).
• Kadar izven pašne sezone zver prečka elektroograjo v njej ni toka.
• Zveri so zelo previdne in nezaupljive.

Za preprečevanje dostopa prostoživečih zveri (volk, ris, medved, pes) na pašnike z elektroograjo, bo treba zato izpolniti še naslednje dodatne zahteve:

1. V vsej elektroograji morajo biti pulzi z najmanj 3500 voltov napetosti tudi v najtežjih razmerah za njeno dobro učinkovitost (dež, suša, sneg).
2. Z večjim številom žic (5 – 7) bo treba napraviti ograjo gostejšo predvsem v spodnjem delu, ker se zveri s plazenjem približujejo žrtvam.
3.  
4. V ograji naj bo več distančnikov in žice morajo biti napete z večjo silo, da jih zver ne more razmakniti kadar bo poskušala priti skozi ograjo. Tako bo večja verjetnost dotika med žico in kožo zveri, kljub gostemu kožuhu.
5. Del ograje, ki ga postavimo v enem dnevu mora biti obvezno ob koncu dneva priključen na pašni aparat. Zato najprej uredimo ozemljitev in namestimo PA ter šele nato postavimo prvo linijo ograje. Zver mora že ob prvem srečanju z elektroograjo doživeti neprijetno izkušnjo, da se bo pašnika izogibala.
6. Elektroograja mora vedno delovati tudi, če na pašniku ni živine. Če ograje ne potrebujemo, jo spustimo (položimo) na zemljo, da jo prekrije sneg.
7. Tam kjer so plitva tla ali se zemlja poleti močno izsuši, bo treba postaviti elektroograjo, ki bo imela 1 ali 2 povratna (ozemljitvena) vodnika. Najnižja žica (7 – 10 cm od tal) naj bo ozemljitev in enako tretja žica od spodaj navzgor.
8. Ob zunanji strani ograje mora biti pokošen 50 cm širok pas zelene trave, da imajo zveri boljši stik z zemljo in ob dotiku z ograjo prejmejo močnejši udarec.
9. Občasno bo treba na žice obodne elektoograje namestiti različne vabe (meso), ki bodo vzbudile pozornost zveri, da se bodo zaustavile pred ograjo, jo poskušale raziskati (povohati) in prišle z njo v dotik (jo spoznale), predno jo bodo prečkale.
10. Elektroograjo bo treba postaviti tako, da bo imela še tretjo razsežnost, to je globino oziroma jo postaviti poševno, nagnjeno proti smeri iz katere lahko pride zver.
11. Spodnji dve žici v ograji je treba s sidrnimi količki ali distančniki tako učvrstiti, da bosta sledili površju zemljišča kjer bo potekala ograja.
12. Tudi obstoječe masivne ograje bo treba ojačati z elektroograjo tako, da se jih bodo zveri bale. Boljše varovanje drobnice pred zvermi na določenem območju bo doseženo, več ko bo tam elektroograj dobre učinkovitosti.
13. Boljše varovanje drobnice na pašniku pred zvermi bomo dosegli, če bo pašnik razdeljen na več ograd in bomo živali pogosto prestavljali po ogradah.

Slika 4: Namestitev distančnika z elektrotrakom na betonski kol pri oborah za divjad (damjake).		Slika 5: Če dobi obstoječa stalna elektroograja tretjo dimenzijo na obstoječi višini, bo dovolj dobra pri preprečevanju vdora zveri na pašnik.

Skoraj vse te dodatne zahteve za povečanje učinkovitosti elektroograje pri varovanju drobnice pred zvermi vplivajo na povečanje stroškov povezanih s postavitvijo ograje. Verjetno bodo vsi zagovorniki povečevanja populacije velikih zveri razumeli nujnost njihove finančne soudeležbe pri urejanju kmetijskih zemljišč za potrebe pašne reje drobnice v Sloveniji, tako kot sedaj od rejcev drobnice zahtevajo strpen odnos do prostoživečih zveri.

V omenjenih CDP News, No. 5 je zanimiv članek o raziskavi izvedeni v Romuniji. Na enajstih neograjenih pašnikih so uredili nočne ograde z začasno elektroograjo (elektrotrakovi) in s tem bistveno zmanjšali pogostost napada volka in medveda na ovce. Raziskava je bila izvedena v razmerah, kjer je po besedah avtorice prispevka, elektroograja skoraj nepoznana in kjer nastala škoda zaradi napada zveri v glavnem bremeni lastnika živine ter le v manjšem delu čuvaja oziroma pastirja tropa.

Nazaj na vsebino