S pašo do več zdravja
Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Pašna reja živali dobiva v svetu vse večji pomen zaradi odkritij, da so mleko, meso in jajca pridelana s pašo, nujno potrebno hranilo za povečanje učinkovitosti imunskih sistemov, ki naj bi varovali nas ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Napovedujejo, da bomo v prihodnje jedli manj, zato pa se bo povečalo povpraševanje po mesu, ki bo pridelano s pašno rejo domačih živali.
Ob dokaj počasnem širjenju pašne reje domačih živali, kljub podpori države za urejanje pašnikov, se sprašujem ali se ljudje zavedajo vseh prednosti pašne reje živine. Tista ugotovitev, ki jo čivkajo že vrabci na strehi, da je paša najcenejši način reje živali, bolj malo zaleže. Kot da je v našem kmetijstvu z obstoječim načinom kmetovanja tako veliko zaslužka, da so stroški prireje mleka ali mesa postranska zadeva. Tudi delovna razbremenitev bi marsikomu dobro dela, posebno če je že v letih, ampak izgleda da tudi to ni pomembno. Živinorejci so navajeni trdo in veliko delati ter to pričakujejo tudi od svojih naslednikov. Morda bo več posluha za širjenje paše, če bodo prišle med potrošnike novejše ugotovitve o vplivu pašne reje na kakovost mleka, mesa in jajc ter koristnega učinka tudi za boljše zdravje ljudi, ki bodo tako hrano uživali. In če bodo potrošniki zahtevali takšno hrano, bodo verjetno rejci prisiljeni spremeniti način reje domačih živali.
Debelost je za Američane postala že kar mora in pri nas je tudi že vsak drugi otrok preveč težak. Kuhanje brez živalskih maščobe se je dobro razširilo in s tem tudi škodljive posledice take prehrane; nazadostna oskrba z vitaminom E in beta – karotinom. Narava nam nudi bolj zdrav način za ohranjanje zdravja, večjo vitkost, boljšo sposobnost razmišljanja in sklepanja. Jejmo več mesa drobnice, govedi, prašičev in perutnine, ki je bilo vzrejeno s pašo! Meso pašnih živali vsebuje pol manj maščob in ima znatno manj kalorij kot meso živali, ki jih krmijo s koruzo. Poleg tega ima meso pašnih živali več vitaminov E, A, D in beta-karotina.
Med antioksidanti dobiva lutein vse pomembnejšo vlogo, saj zmanjšuje nevarnost odmiranja pomembnih tkiv v očeh in s tem pojava starostne slepote. Zmanjšuje tudi verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Poleg tega se lutein veliko hitreje absorbira v telesu kot beta-karotin. Meso ovc, ki so se pasle vsebuje dvakrat več luteina kot meso ovc vzrejenih s krmili.
Pred 50 leti so piščanca vzredili v 12 tednih. Z odbiro pasem, ki niso odporne proti boleznim, dodatki za hitrejšo rast in energetsko bogatimi krmili, vzredijo danes enako težkega piščanca v šestih tednih. Rast teh živali je tako hitra, da srce in pljuča tem naporom niso kos in živali so pretežni del življenja pod stresom. Verjetno uživanje takega mesa ne more vplivati na boljše zdravje ljudi, zato že spreminjajo nekatere postopke reje perutnine. Obstaja pa tudi pašna reja perutnine, s katero bi lahko na naraven način bistveno izboljšali oskrbo našega telesa z vitamini in omega-3 maščobnimi kislinami.
V prehrani ljudi so jajca kokoši vedno zavzemale pomembno mesto. Z rejo kokoši v kletkah so jajca prišla na slab glas zaradi visoke vsebnosti holesterola v rumenjaku. Kako naj te uboge živali zaprte v tesnih kletkah brez možnosti gibanja, nikdar deležne ugodnega vpliva sonca in svežega jutranjega zraka, samo ob krmilih in pod velikim stresom reagirajo drugače, kot da se “maščujejo” z jajci, ki človeku lahko tudi škodujejo. Samo spomnite se kakšne napotke dobi tisti, ki mu ugotovijo visoko vsebnost holesterola v krvi; veliko naj se giblje, prehranjuje naj se z zelenjavo in naj se izogiba stresov! In česa od tega so deležne kokoši zaprte v kletkah. Jajca kokoši, ki se prehranjujejo z zelinjem na pašniku vsebujejo manj holesterola, manj skupne maščobe in nasičenih maščob. Zato pa vsebujejo več tistih snovi, ki zmanjšujejo verjetnost pojava raka in bolezni srca ter ožilja. Zauživanje jajc s pašne reje varuje starejše ljudi pred senilnostjo in demencijo. Kdor se bo naučil pridelovati taka jajca, jih bo vedno lahko dobro vnovčil, saj je v njih več vitaminov in koristnih snovi, kot v tabletah, ki jih tako vestno jemljemo za boljše zdravje.
Stroški za veterinarske storitve na kmetiji kjer pasejo so vedno veliko nižji kot tam kjer redijo krave molznice v hlevu. Najbrž je to dovolj očiten dokaz, da so krave, ki se pasejo bolj odporne proti boleznim in stresom. Ugoden vpliv te odpornosti lahko preide tudi na ljudi, ki uživajo mleko in meso teh živali. Zagotovo je v taki hrani manj ostankov različnih zdravil, s katerimi vzdržujejo pri življenju neodporne ampak visoko proizvodne živali, ki so vse življenje zaprte v hlevih. Če se krave molznice pasejo, potem je v njihovem mleku tudi 5 - 7 krat več konjugirane linolenove kisline (CLA), kot v mleku krav, ki jih krmijo s koruzo. In kaj je tako dobrega v CLA? Proučevanja so pokazala, da uživanje te snovi preprečuje nabiranje maščobe v telesu in povečuje maso mišičnega tkiva ter trdnost kosti. Sir, ki je izdelan iz takega mleka tudi vsebuje te koristne snovi.
Tudi z zdravjem prašičev, kjer jih pasejo imajo manj težav, zato pa je okusnost mesa in mesnih izdelkov iz tega “kralja med živalmi” tisto kar potrošniki vse bolj cenijo. Reja v zaprtih pitališčih in različne stresne razmere, verjetno ne koristijo počutju teh občutljivih živali, čeprav jim z različnimi dodatki v krmi želijo zagotoviti najbolj harmonično prehrano. Ampak zakaj je potem v mleku svinj, ki se pasejo tudi do 300 % več vitamina E in 74 % več selena kot v mleku svinj zaprtih v hlevih?
Meso domačih živali, ki se pasejo je po kakovosti podobno mesu divjačine in vsebuje približno enako maščobe. Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami je mnogo ožje kot v mesu živali, ki so krmljene s koruzo. Visoko razmerje med omega – 6 in omega –3 kislinami povezujejo z depresijami pri človeku, debelostjo, alergijami in motnjami v imunskem sistemu.
Vse večjo nevarnost širjenja bakterije Escherichia coli povezujejo z naraščanjem njene odpornosti na kislo reakcijo, ki jo vzpodbujamo s pretirano uporabo koruze v prehrani prežvekovalvec. Ugotovili so, da že deset bakterij E. coli v gramu živila lahko povzroči krvavo drisko pri človeku, ki ima oslabljen imunski sistem. Zelo dobro prekuhajte meso tistih živali, ki so bile vzrejene v pitališčih s silažno koruzo ali krmili!
Podatkov o koristnem učinku paše na vsebnost tistih snovi v mesu, mleku in jajcih, ki lahko izboljšajo počutje in zdravje ljudi je še veliko. Težava je v tem, da take informacije zelo počasi najdejo pot do tistih, ki tako hrano potrebujejo ali bi jo radi uživali. Čeprav pašni reji domačih živali, s katero si lahko zagotovimo tako kakovost hrane, nihče odkrito ne nasprotuje, tudi ni deležna neke posebne pozornosti. Pričakovati je, da bodo spremembam v načinu reje domačih živali močno nasprotovali vsi tisti, ki imajo od sedaj vpeljanega načina reje dober zaslužek. Odločitev bo najverjetneje v rokah potrošnikov oziroma še verjetneje vsakega posameznika in to ponovno vsakokrat, ko bo kupoval hrano.