Napajališča na pašniku

Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Na pašniku moramo urediti napajališča tako, da se bodo živali lahko čim več pasle, da bodo zaužile čim več zelinja ter da bo prireja mleka in mesa čim večja. Kadar so živali žejne se upočasni prebava zaužitega zelinja, občutek sitosti traja dlje, manj se pasejo in manj zelinja zaužijejo. Tam kjer nimajo pravilno urejene oskrbe z vodo za napajanje živine na pašniku, običajno krivijo rušo ali sistem paše za nizko prirejo mleka.

Najbolj preprosto si je zagotoviti vodo na pašniku s priključkom na vodovodno omrežje. Nikakor pa ne bi smeli zanemariti vseh drugih možnosti, ki nam jih nudijo studenci, potoki, naravni zbiralniki ali umetno narejene kali, kjer to dopušča teren. Padavin imamo več kot dovolj in tudi dovolj pogosto, tako da ni nikakršne potrebe, da bi morala biti živina na pašnikih žejna. Samo zaustaviti ali uloviti moramo to vodo in jo usmeriti na pašnik ter jo s pomočjo cevi razpeljati po njem tako, da bomo korito za napajanje lahko postavilo prav na vsak del pašnika. Z višjo prirejo nam bodo živali večkratno povrnile vložen trud in denar. Boljša rodovitnost zemljišča bo tudi dolgoročna korist od pravilno urejene oskrbe živine z vodo na pašniku.

Sistem oskrbe z vodo na pašniku mora bit predvsem prožen, prilagodljiv, premestljiv. Razvodne alkaten cevi naj bodo premere 3/4" in jih na pašniku praviloma ne zakopavamo v zemljo. Položimo jih pod ograjo, da jih prekrije odmrla trava in od krtov ter deževnikov narita zemlja. Na razvodno cev priključimo korito z 10 metrov dolgo prožno cevjo (PVC, guma), da ga lahko premeščamo po ogradi, ali celo iz ene v drugo ogrado. V vseh trgovinah nam že ponujajo cevi za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov s priključki, ki imajo ventile za samodejno zapiranje. Vse te stvari uporabimo lahko tudi na pašniku! V vsaki ogradi morajo biti živali oskrbljene z vodo in če je napajalno korito izdelano tako, da ga premeščamo, jih imamo lahko manj kot ograd.

Samo po sebi še ni dovolj, če imamo vodo na pašniku, imeti jo je treba dovolj in napajališča urejena tako, da živali ne bodo žejne tudi kadar bo najbolj vroče. Poleti je paša manj sočna, zato moramo živalim zagotoviti več vode. Na vsakih 100 kilogramov skupne žive teže živine na pašniku je treba dnevno zagotoviti 10 litrov vode. Če izbran vir oskrbe z vodo na pašniku v poletnem času ni dovolj zanesljiv, je treba imeti zagotovljen dodaten vir. Za čas, ko običajno zmanjka vode iz glavnega vira, moramo imeti pripravljeno rezervo v obliki napolnjenje prevozne cisterne. Uredimo tako, da bo mogoče korito priključiti s prožno cevjo na cisterno podobno kot na razvodno cev. Če bomo ob nastopu pomanjknja vode šele pričeli iskati ustrezno rešitev, bodo živali na pašniku zagotovo žejne. Zaradi tega bo namolženega manj mleka in živali se bodo manj zredile, ampak ne zato ker bi bilo zelinje zaradi suše manj kakovostno, ampak zato ker bodo nezadostno oskrbljene z vodo.

Krave molznice morajo imeti manj kot 70 metrov poti do napajalnega korita tudi iz najbolj oddaljenega dela v ogradi. V tem primeru hodijo na napajanje ločeno. Kadar posamezno žival zažeja, si privošči nekaj požirkov vode, ostale se pasejo nemoteno naprej. Če imajo napajališče več kot 70 metrov proč, potem hodijo na napajanje kot skupina. Če zažeja katero od starejših živali ali vodnic v čredi, se skupaj z njo poda na napajališče vsa čreda. Ker je korito običajno premajhno, da bi istočasno pile vse živali, si z vodo najprej postrežejo starejše, mlajše pa čakajo v spoštljivi oddaljenosti, da bodo prišle na vrsto. Tudi nazaj na pašo se vrne čreda kot skupina in to običajno prej predno se uspe mlajšim živalim odžejati. Če je napajališče zelo oddaljeno se čreda po pitju ne vrne več tja kjer je še dobra paša. Raje počaka pri napajališču (vodnice blizu korita), da bo odšla na molžo, ali da bo minil najbolj vroč del dneva. Tam postane zemlja preveč zgažena za uspevanje ruše in prekomerno zagnojena z izločki živine. Odnašanje zemlje in hranil zaradi vetra ter dežja in širjenje nezaželejnih zeli je posledica neustrezno urejenih napajališč. Napajalno korito moramo večkrat prestaviti, da preprečimo poškodbe ruše in dosežemo bolj enakomerno razporeditev rastlinskih hranil iz seča in blata po celem pašniku.

Napajalniki, ki jih uporabljajo za oskrbo živine z vodo v hlevih niso ustrezna rešitev za na pašnike. Iz napajalnika poteka napajanje prepočasi, ker pije samo ena žival naenkrat, zažeja pa približno vse istočasno. Osnovna zahteva pri urejanju napajališč na pašnikih se glasi; najmanj 10 odstotkov od skupnega števila živali v čredi mora imeti možnost, da se istočasno napaja. To je pomembno takrat, ko se krave molznice vrnejo z molže nazaj na pašnik. Če takrat ne bodo imele priložnost, da bi se dobro odžejale, se bodo tudi manj pasle. Vsakokrat, ko molznice pridejo v ogrado jih mora tam čakati polno korito vode. Velike, okrogle plastične kadi so najbolj primerna korita za govedo. Tudi do 1500 litrov vode v takem koritu predstavlja kratkoročno zalogo vode in približno enako temperaturo vode, kljub nihanjem v temperaturi zraka med dnevom in nočjo.

Napajanje neposredno v potokih, jezerih ali kaleh ni ustrezna rešitev. Vse vodne površine morajo biti odgrajene od pašnika, voda pa po ceveh speljana v krito in iz njega naj živali pijejo. Tak način je boljši zaradi zdravja živali, preprečevanja izgubljanja rudninskih snovi s pašnika in onesnaževanja vodotokov. Kakšne različne rešitve oskrbe živine na pašnikih z vodo že vse poznamo, si lahko ogledate na priloženih slikah in preberete v komentarjih pod njimi za kakšne razmere so bolj primerne:

Slika 1: Napajalno korito narejeno iz kovinskega ali plastičnega soda, ki je privezan na večji star avtomobilski plašč, da ga živali ne morejo prevrniti. Pokončni ventil, ki je nameščen na alkaten cevi zapre dotok, ko je voda pod robom korita. Pri pritisku enega bara priteče v korito 68 litrov vode na minuto. Ventila živali ne morejo poškodovati, ker se vrti in je na upogljivi cevi. Korito čistimo in premeščamo brez težav ter je zelo primerno za ovce ker je nizko.

Slik 2: Korito je narejeno iz starega plašč (gume) velikega gradbenega stroja. Ga ne moremo premeščati po pašniku, zato okrog njega nasujemo pesek, da bo teren višji in utrjen. Korito je zelo primerno za napajanje goved, dotok vode pa uravnava enak ventil kot v koritu slika 1. Ventil deluje tudi pri zelo majhni višinski razliki, saj ima veliko odprtino za dotok vode.

Slika 3: Za napajalno korito lahko uporabimo tudi vsako plastično, kovinsko ali betonsko posodo, če lahko namestimo v njo ventil prikazan na tej sliki. Predviden je za tri različne načine uporabe. Sam ventil je pod vodo, plovec pa tako velik in privezan z vrvico na vzvod ventila, da ga živali ne morejo poškodovati. Če pritisk v dovodni cevi pade (zmanjka vode) ventil prepečuje odtekanje vode iz korita. Pri pritisku enega bara je pretok vode 50 litrov na minuto.

Slika 4: Črpalka-napajalnik je namenjena oskrbi živine z vodo iz potokov, vodnjakov ali prevozne cisterne ob vznožju pašnika. Z vsakim pritiskom vzvoda črpalke priteče v napajalno posodo pol litra vode. Moč črpanja je 7 metrov visoko ali 70 metrov vodoravno. Črpalko-napajanik lahko uporabimo za napajanje goved, konjev in prašičev. Za vsakih 15 živali potrebujemo eno črpalko, pri molznicah pa na vsakih 10 živali.

Slika 5: Za večje črede morajo biti tudi korita večja, da je na pašniku vsaj kratkoročna zaloga vode. Iz zelo vzdržljive plastike (polietilena) izdelano korito ima ventil s plovcem in odprtino za hitro praznjenje korita kadar ga želimo očistiti ali premestiti.

Nazaj na vsebino