Na vse bolj alarmantne novice na TV in v casopisah, o tem kako se nam na vseh koncih Slovenije zarascajo kmetijska zemljisca, nihce ne reagira. Samo gasilci so tisti, ki problem opuscanja kmetijskih zemljisc cutijo na svojih plecih. Za placo, ki jo dobijo morajo delati vse vec! In se vec bodo morali delati, ker bo se vec gorelo, ce zarascanja kmetijskih zemljisc ne bomo znali omejiti, ga zaustaviti in sproziti obratni proces. Ogenj je najstarejsi in najbolj naraven herbicid za obvladovanje grmovne vegetacije. Zakaj se potem tako zagrizeno borimo proti pozarom v naravi, ce pa nam pomagajo resevati problem, ki ga sami nismo sposobni obvladati, to je prepreciti sirjenja grmovja na kmetijska zemljisca.

V okviru raziskovalne skupine za pasnistvo in travnistvo na Oddelku za agronomijo v Ljubljani, smo skupaj z zunanjimi sodelavci ze v zacetku osemdesetih let priceli z raziskavami za podrocje rekultivacije pasnikov v hribovitem svetu in na krasu. Veliko izkusenj smo si pri tem delu nabrali, objavili rezultate in zagovarjali resitve za drugacen nacin reje zivine v obmocjih z omejenimi dejavniki za kmetovnaje. Ljudje, ki so kreirali kmetijsko politiko v tem casu so bili zagledani predvsem v intenzifikacijo kmetijske pridelave in to s financnimi podporami drzave tudi pospesevali. Temu podobno je sledilo tudi vodenje pospesevlane sluzbe in izobrazevanje za potrebe kmetijstva.

V okviru Drustva za gospodarjenje na travinju Slovenije (DTS) smo ze leta 1995 pripravili osnutek predloga za dodeljevanje pomoci pri urejanju zemljisc za nadzorovano paso v hribovitem svetu in na krasu. Skoraj dve leti sestankovanj in prepricevanj na MKGP je bilo potrebno, da je luc sveta zagledal "javni razpis za dodelitev subvencije za spodbujanje usposabljanja pasnikov" (U.l. st. 52 - 29.VIII.1997). Na razpis je prispelo 777 popolnih vlog in glede na predviden znesek razpolozljivega denarja je bilo odobrenih 329 vlog. Najprej je bilo predvidenih za ta razpis 92 milijonov tolarjev in zagotovljenih pozneje 46 milijonov tolarjev. Sedaj je znan podatek, da je bilo za namene razpisa porabljenih samo 33 milijonov tolarjev in 13 milijonov je bilo razporejenih drugam. Tezko je razumeti, zakaj ni bil ves, ze zagotovljen denar porabljen za nekaj, kar bi se gotovo povrnilo v ohranjanju kmetijskih zemljisc, vecji prireji mesa in lazjem delu za vse tist, povecini starejse ljudi, ki se zivijo v hribovitem svetu in na krasu. Lahko verjamemo strokovni sluzbi na MKGP, da so iz 777 popolnih vlog izbrali tiste, ki so vsaj na papirju najbolj izpolnjevale zahtevane kriterije razpisa. Izmed 329 izbranih vlog je bilo na osnovi zapisnika o terenskem ogledu kar 103 takih vlog, ki so morale biti odklonjene. To je bilo storjeno zato, ker na terenu ni bilo mogoce videti tistega, kar je bilo zapisano v projektu. Pomeni, da so bile skoraj pri tretjini projektov z izjavami prilozenimi vlogam za ododbritev financne pomoci, podpisane neresnicne stvari.

Negodovanja nad kriteriji in uzaljenosti zaradi odkritih nepostenosti v tako pripravljenih vlogah je bilo obilo in vse je bilo zelo pristno, predvsem z nekaterih obmocij Slovenije. Ce vzamemo, da je clovek v svojem bistvu dober in posten, potem lahko sklepamo, da te nepravilnosti (nepostenosti) izhajajo predvsem iz pomanjkljivega znanja o tem, kako bi morala biti ta zemljisca urejena, da tam lahko poteka nadzorovana pasa zivali. To je bil namrec eden od osnovnih kriterijev razpisa za pridobitev subvencije. Najbrz se je treba sedaj vprasati ali je med strokovnjaki s takih obmocij dovolj znanja, da bi bilo vredno nadaljevati s subvencijami za spodbujanje usposabljanja pasnikov. Tako pogosto se namrec tudi oni zatekajo k izgovoru "saj se ne izplaca" in pustijo kmete svojega obmocja, da si sami poiscejo potrebno znanje, kakor morejo in znajo. Vso pohvalo si zasluzijo tisti svetovalci , ki so resno pristopili k izvajanju ukrepa za spodbujenje urejanja pasnikov, ker se v polni meri zavedajo problema izgubljanja kmetijskih zemljisc zaradi opuscanja njihove rabe in zarascanja z grmovjem. Pri tem delu jih DTS v celoti podpira saj se zavedamo, da so kmetijska zemljisca nasa delovna mesta in temelj za nadaljni razvoj kulture naroda. Posredujte nam vasa mnenja in predloge, da bo spodbujanje usposabljanja pasnikov za nadzorovano paso potekalo v prihodnje bolj uspesno in tako bomo skupaj pripravili boljse kriterije za oceno in odobritev prispelih vlog. Pri tem naj bo vam v pomoc to, kar je zapisano v nadaljevanju tega prispevka.

V sedanjih razmerah je treba nadzorovano paso razumeti precej sirse kot je bilo to potrebno v preteklosti in tudi njen pomen je dobil drugo veljavo, zaradi zahtev po varovanju okolja. Dokljer je bila visina prireje glavni cilj reje zivine, je bilo vse bolj preprosto. Na razpolago je bilo vec denarja in podpora je bila vezana na kolicino namolzenega mleka in prirejenega mesa. Z dobro poznanimi agrotehnicnimi (gradbenimi) ukrepi so ravnali zemljisca, da so govedu zagotovili odlicno krmo in mu jo pripeljali v hlev. Ureditev ograj za nadzorovano paso v takih projektih ni smela biti zapisana! V razmera, ko gozd ze ogroza kakovost zivljena ljudi na nekaterih obmocjih Slovenije (pozari, medvedi, klopi), bomo morali spoznati, da lahko samo s pomocjo domacih zivali resimo kmetijska zemljisca v hribovitem svetu, na krasu in v planinah pred zarascanjem z grmovjem. Ljudje in stroji so postali predragi za opravljanje tega dela.

Tudi ohranjanje pestrosti v naravi je postalo pomembnejse od pridelava hrane in s tem tudi ohranjanje vseh vrst zivali, pa ceprav so med njimi krvolocne zveri. Po misljenju vecine ljudi je to pomembna naloga, ki jo je treba pri razvoju sonaravnega kmetovanja imeti stalno pred ocmi. Tako kot so spoznali ze drugje v svetu, bomo morali tudi pri nas, da brez ucinkovitih ograj za razlicne vrste in kategorije zivali, vsega tega ne bo mogoce doseci. Zagotovo bomo morali o ograjah vedeti veliko vec, predvsem kako jih napraviti ucinkovite, a ne predrage in da bodo cim manj motec dejavnik v naravi. Zato naj ponovim katere zahteve mora izpolniti ucinkovita ograja in kaksne vse koristi ima lahko kmetijstvo od takih ograj:

1. Elektroograja mora biti prilagojena vrsti zivali, ki ji zelimo prepreciti prehod. Spodnje zice v ograji so zelo pomembne, saj se pasne zivali priblizajo ograji najveckrat s sklonjeno glavo in prav tako tudi zveri. Visina ograje ni toliko pomembna, saj ne predstavlja fizicne ovire ampak psiholosko. Ob prvem stiku z elektroograjo poskusijo zivali priti skozi njo in ne preko nje.

2. Zivali se morajo elektroograje bati! Spomin na neznosno bolecino ob dotiku z ograjo jih odvraca tudi od poskusov preskakovanja elektroograje. Elektricni pulzi visoke moci morajo biti vedno in v vseh delih ograje. Predvsem divje zivali vedno znova poskusajo ucinkovitost elektroograje in ce v ograji ni toka se naucijo skakati preko nje. Pri postavljanju ograje v hribovitem svetu je se posebno pomembno, da toliko egraje kot nam jo uspe postaviti preko dneva, mora biti ze prvo noc prikljuceno na pasni aparat. Ce v elektroograji ne bo toka za daljsi cas, jo je treba spustiti na zemljo, da bo imela divjad prost dostop na zemljisce in ji ni treba preskakovati ograje.

3. Dobra opaznost elektroograje je pomembna tako za zivali kot za ljudi. Skozi grmovje je treba napraviti preseke in tam speljati ograjo. Tako je mogoce pravocasno opaziti ograjo in tudi z njenim vzdrzevanjem bo manj dela. Na cistinah poskropimo s herbicidom ozek pas pod ograjo, da rusa porjavi. Zaradi tega bodo elektricni pulzi mocnejsi in spodnja zica ograje bo trpeznejsa. Na elektroograjo obesimo opozorilne napise, da bo cim manj neljubih presenecenj in jeze pri ljudeh, ki pridejo na sprehod v naravo. Elektroograja na pasnikih ni namenjena preprecevanju prehodov ljudi. Tistim, ki nasprotujejo takemo ograjevanju kmetijskih zemljisc je treba razloziti naslednje:

a) Elektroograje prispevajo k boljsi opaznosti meja kmetijskih zemljisc in vecji ucinkovitosti varovanja travnatega sveta pred zarascanjem. Komur je poznana dragocenost rodovitne zemlje in se zaveda njenega pomena za kulturo naroda, potem bo razumel nujnost ograjevanja v sedanjih razmerah za kmetovanje pri nas.

b) Z ucinkovitimi ograjami je mogoce prilagoditi izkoriscanje zemljisc njihovim naravnim danostim za kmetijsko pridelavo in z ustreznimi ukrepi vplivati na zmanjsanje razlik v rodovitnosti tal ter okusnosti pase med njimi.

c) Lazje je izvedljivo omejevanje sirjenja parazitarnih in kuznih bolezni pri zivalih, ker je zaradi ucinkovitih ograj preprecena migracija divjadi. Manj bo tudi neposredne skode v tropih drobnice zaradi zveri, ki prosto zivijo v naravi in so zakonsko zelo dobro zascitene.

d) Varovanje ogrozenih vrst rastlin in zivali bo lazje tako na oskrbovanih pasnikih kot tudi v naravnih travniscih parkov, ce jih bomo lahko obcasno zascitili pred tistimi vrstami, ki ogrozajo njihov obstanek.

e) Sosedski odnosi na dezeli bodo boljsi, ce ne bo prepirov zaradi preblegle zivine. Manj bo jeze na racun lovcev, za drzavo pa bo ceneje, ce ne bo toliko skode na poljscinah, kadar divjad zaide na njive in travnike. Se bi se naslo nekaj tehtnih razlogov za nujnost ograjevanja kmetijskih zemljisc, gozdnih in parkov. Vsestranska uporabnost elektroograje je omejena samo z naso domisljijo, kje vse bi lahko nam se prav prisla, tudi na drugih podrocjih vsakdanjega dela in zivljenja ne samo pri ureditvi pasnikov za nadzorovano paso.