Elektromreža – ograja za začetnike z drobnico.
Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Morda ste že slišali ugotovitev, da je “ovca take vrste žival, ki samo išče mesto kjer bi poginila”. S tem nočem zastrašiti vseh vas, ki želite rediti ovce, saj je ta članek namenjen vam v pomoč. Želim samo opozoriti, da je za uspešno rejo drobnice potrebnega veliko znanja in izkušenj. To si najlažje pridobimo, če si kupimo 10 – 20 živali in tisto kar preberemo v različnih strokovnih člankih in knjigah o njih, preverimo, potrdimo ali ovržemo in se pri tem naučimo kako delati z živalmi, ki jih imamo.
Stalna štiri ali petžična elektroograja je zagotovo najcenejši način ureditve zemljišča za nadzorovano pašo in učinkovitega varovanja drobnice pred zvermi in potepuškimi psi. Za začetnike in tiste rejce drobnice, ki imajo manjši trop (10 - 30 živali) ter zemljišča zelo razdrobljena, bi bila ograditev vseh parcel s stalno ograjo kljub temu precej visok strošek. Elektromreža bo v takih primerih zagotovo cenejša rešitev, saj z njo vsakokrat ogradimo samo toliko zemljišča kolikor ga potrebujemo za nekaj dni paše. To je začasna ograja, ki jo vsakokrat preprosto prestavimo tja kjer se bodo živali pasle. Ob koncu pašne sezone jo odstranimo s pašnika in spravimo, do naslednje pomladi. Nekaj podatkov o sami elektromreži in načinu njene uporabe bo zagotovo v pomoč vsem, ki so na poti, da postanejo uspešni rejci drobnice ali se bodo odločili za tak, začasen način ograjevanja zemljišč.
Elektromreža je pletena iz elektrovrvice, ki ima tri plastične in tri kovinske niti. Plastične so odporne na ultravijolične žarke, kovinske so iz kromniklja. Na križiščih vodoravnih in navpičnih linij so plastične niti zvarjene. Višina mreže in razporeditev vodoravnih linij je odvisna od tipa mreže. Za ovce uporabljajmo najpogosteje 90 cm visoko elektromrežo, ki ima osem vodoravnih linij. Najnižja, vodoravna linija v elektromreži nima kovinskih niti, da ni v kratkem stiku s tlemi ali rušo. Na začetku in koncu mreže so elektrovrvice povezane med seboj in opremljene z zatično sponko, da povežemo dve mreži med seboj, kadar potrebujemo daljšo ograjo ali jo priključimo na žico stalne elektroograje.
Elektromreža je dolga 50 metrov in podprta s 14 plastičnimi količki, ki jih lahko v mreži damo tudi na drugo mesto, če se tako pokaže pri postavljanju ograje. Količki imajo enojno ali dvojno kovinsko ost (konico). Tiste z enojno konico priporočajo za kamenita zemljišča, ker jih lažje zapičimo v zemljo. Za težka tla, ki postanejo ob poletni suši zelo trda, so uporabnejši tisti z dvojno konico, ker jih lahko z nogo potisnemo v zemljo.
Elektromreža mora biti vedno DOBRO NAPETA, da je v sredini med dvema plastičnima količkoma tudi visoka 90 cm. Če je elektromreža ohlapna in da v njej ni električnih pulzov velike moči, jo bo mlajša žival poskušala preskočiti. Kadar ji to ne bo uspelo, se v ohlapno mrežo lahko zaplete in če take živali kmalu ne rešimo ji ni pomoči.
Pri postavljanu elektromreže na neograjenem zemljišču, moramo na začetku in koncu vsake linije (vogalih parcele) najprej zabiti lesene ali železne kole. Na tak "napenjalni" kol privežemo količek elektromreže na treh mestih z vrvico za bale. Tako bo elektromreža vedno DOBRO NAPETA in ne bomo po nepotrebnem izgubili jagnjet. Na zelo valovitem zemljišču bo treba včasih postaviti med obstoječe količke še dodatne plastične količke, ki jih uporabljamo za postavljanje začasne ograje iz elektrovrvice ali elektrotraku. V nastavke na količkih zataknemo vodoravne linije elektromreže in jo tako prilagodimo razgibanosti terena.
Poleg 90 cm visoke mreže za ovce, obstaja tudi 106 cm visoka mreža za koze in 116 cm visoka mreža za perutnino, ki ima kar 13 vodoravnih linij. Če ugotovimo, da je elektromreža za koze prenizka, vzamemo plastične količke s podaljški in z elektrotrakom napetim nad elektromrežo povišamo ograjo celo do višine 160 cm. Tako kot v vsaki stalni ali začasni elektroograji mora biti tudi v elektromreži VEDNO tok, da bo živalim preprečevala pobeg s pašnika in jih varovala pred zvermi. Če v elektromreži ni dovolj močnih pulzov električnega toka potem žival hitro potisne glavo skozi mrežo na drugo stran ograje in ko zavije vrat, da bi pogledala nazaj, se ustraši ker ji ne uspe in že je zapletena v mreži. Rogate živali (koze) je prava umetnost izmotati iz mreže, če se uspejo v njo zamotati.
Elektromreža je tudi zelo učinkovita pri varovanju drobnice na paši pred zvermi in potepuškimi psi, saj je poleg psihične (elektro šok) delno tudi fizična ovira. Za živali, ki zelo poredko pridejo v dotik z elektroograjo je pomembno, da se pred ograjo ustavijo in je ne poskušajo takoj peskočiti. Zaradi tankih niti mrežo zelo slabo opazijo zato jo poskusijo najprej raziskati. Šele ob dotiku z njo dobijo pred oviro zelo velik STRAH in jo potem tudi ne poskusijo preskočiti.
Posebno na območjih kjer še nimajo razširjene pašne reje drobnice, bodo živali na pašniku vsako noč deležne velike pozornosti vseh potepuških psov v soseščini. Zato je tako pomembno, da so ograjene z elektromrežo in dovolj učinkovito varovane pred njimi. Zelo koristno je, da na elektromrežo obesimo opozorilno lučko, ki zasveti ob vsakem dovolj močnem (več kot 3000 V) elektro pulzu. Opozorilno lučko obesimo na tako mesto v ograji, da jo lahko vidimo iz dnevne sobe ali stranišča in predno se odpravimo v posteljo, pogledamo v smeri opozorilne lučke na pašniku. Če ne opazimo bliskanja, vidi se tudi do 1000 metra daleč v temni noči, potem naj bo zjutraj naša prva pot na pašnik, da ugotovimo kaj je narobe z ograjo in čimprej odstranimo napako.
Zaradi tankih niti predstavlja vsaka elektromreža velik upor za pašni aparat, zato več mrež kot pet ne sestavljamo skupaj. Za pašni aparat je pomembno, da je zanesljiv in da ga lahko naravnamo tako, da bodo ponoči električni pulzi močnejši. Kjer so zemljišča v bližini doma bomo izbrali omrežni pašni aparat. Kadar bo pašnik 100 metrov ali še več oddaljen od električne vtičnice kupimo baterijski pašni aparat za priključitev na 12 V akumulator. Odvisno od moči akumulatorja bo ta zadoščal za 4 do 6 tednov.
Pozneje, ko boste oboroženi z izkušnjami o pašni reji drobnice želeli povečati trop in boste zemljišče ogradili ter razdelili na čredinke s stalno večžično ograjo, bo elektromreža še vedno dragocen pripomoček za osamitev odstavljenih jagnjet ali ovnov na določenem delu pašnika. Takrat privežemo elektromrežo kar na obstoječe kole stalne elektroograje in jo tudi priključimo na ograjo z zatično sponko, da bo v njej vedno tok kadar bodo na pašniku živali.
Elektromeža je zložena tako, da so vsi količki zbrani skupaj in mreža med dvema količkoma je samo prepognjena. Zato pri postavljanju elektromreže primemo vse količke v eno roko in jih spuščamo enega za drugim ko raztegujemo mrežo. Najprej jo položimo in raztegnemo potem jo šele postavimo. Pri pobiranju mreže ravnamo nasprotno; najprej količke izpulimo in mrežo položimo, v eno roko pobiramo količke, ki naj bodo poravnani in jih držimo v višini glave, da se mreža manj vleče po tleh. Na koncu mrežo stisnemo ob količke ter vse skupaj prevežemo na dveh ali treh mestih, da dobimo ličen zavoj. Mraz mreže ne poškoduje in tudi sneg ne, če ga pravočasno otresemo, da ne zmrzne na njej. Utrgane linije lahko popravimo s elektrovrvico, ki jo zavežemo v mrežo in konce zatalimo, da se vozli ne odvežejo.