Sezonska telitev; zakaj in kako?
Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Zakaj?
Razmnoževanje vseh živali in rastlin v naravnem okolju je sezonsko. Tako so najbolje izkoriščene naravne razmere za obstoj posamezne vrste. Večanje številčnosti vsake vrste je prilagojeno vremenskim razmeram in razpoložljivi krmi za živali ter hranilnim snovem v tleh za rastline. Kadar je za matere na razpolago največ krme, takrat naj se kotijo mladiči in kadar je dovolj vode in hranil v tleh, naj vzklijejo nove rastline. Človek si je pridobil dovolj znanja, da lahko to tudi spremeni. Imeti je treba le dovolj denarja in krave lahko telijo brez ozira na letni čas in rdeče lahko obiramo vse dni v letu. Obvladovanje in prikrojevanje naravnih pojavov za potrebe pridelave hrane postaja vse dražje in marsikje v naravi so taki postopki kmetovanja povzročili nepopravljivo škodo. V strahu za svoje zdravje ljudje že odklanjajo hrano pridelano na tak način. Sezonska telitev ni modna muha temveč verjetna rešitev za vse manjši zaslužek z rejo govedi, ki je v nezavidljivem položaju tudi zaradi omalovaževanja naravnih zakonitosti.
Sezonskih telitev ali telitev v bloku je lahko več vrst. Vsem je skupno to, da bi radi z načrtovanjem vseh telitev v določenem kratkem času, izkoristili neko prednost območja in z rejo krav zaslužili več, kot s čredo v kateri potekajo telitve preko vsega leta. Taka prednost je poceni krma in z nizkimi stroški prirejeno mleko. Motiv za prehod na sezonsko telitev je lahko tudi višja odkupna cena mleka v določenem obdobju leta. V primeru obstoja možnosti za sezonski dopolnilni zaslužek izven kmetije, je koncentracija dela z rejo krav molznic na določeno obdobje leta zelo priročna rešitev. Kdor bo želel z rejo krav dojilj poenostaviti kmetovanje, da mu bo ob skrbi za podedovano zemljo ostalo še dovolj časa za druge dejavnosti, bo moral vpeljati tudi pri njih sezonsko telitev, drugače bo z rejo govedi premalo zaslužka.
Največkrat je uporabljena tista vrsta sezonske telitve, s katero se nam ponudi priložnost, da čim bolje izkoristimo hitro spomladansko rast ruše in obilico paše, ki je najcenejša krma za prežvekovalce. Praktične izkušnje kažejo, da je sezonska telitev zelo primerna za manjše kmetije, na katerih je treba z dopolnilno dejavnostjo, ki je največkrat tudi sezonske narave, pridobiti še nekaj dohodka, da bo večji skupni zaslužek, ker ga je s samim kmetovanjem premalo. Na tistih posestvih, kjer imajo zaradi obilice dela z veliko čredo zaposlene tudi najete delavce in veliko moderne opreme, sezonska telitev verjetno ne bo prišla do veljave. Na takih kmetijah morajo ustvarjati veliko dohodka zaradi visokih stroškov za delovno silo in opremo. Zmanjševanje stroškov bi imelo za posledico nezadovoljstvo med delavci (nižje plače) in pogoste okvare ali rubež opreme, če je bila kupljena s posojilom.
Posebnost sezonske telitve je tudi v tem, da dohodek od reje krav molznic ni enakomerno razporejen preko vsega leta. Največ ga je tiste mesece, ko je tudi mleka veliko in nič takrat ko mleka ni. To je lahko zelo moteče za tistega, ki ima slab nadzor nad porabo prisluženega denarja. Ampak s tem so soočeni tudi tisti, ki so usmerjeni v prirejo mesa, podobno je tudi s pridelavo žit, sladkorne pese, krompirja in vina. To sezonsko pritekanje denarja od prodaje mleka zahteva od rejca boljše načrtovanje porabe ustvarjenega zaslužka in stalno skrb, da ga pred novo sezono ne bo zmanjkalo. Tam kjer imajo s sezonsko prirejo mleka že več izkušenj se običajno ne hvalijo z večjimi zaslužki, ker to vzbudi pri sosedih nevoščljivost in pri tatovih pohlep, ampak se pohvalijo z nečim drugim. Ni se jim treba vse dni v letu sklanjati, kravam pod vamp in jih molzti (le kdo to rad dela), če s tem nimajo večjega zaslužka. Vsaj dva meseca v letu lahko zjutraj spijo tako dolgo kot drugi ljudje. Kot družina imajo več od življenja, saj lahko gredo skupaj na počitnice in božično/novoletne praznike lahko preživijo podobno kot tisti, ki ne redijo krav molznic. Komur se zdijo ti razlogi smešni naj prešteje koliko je še mladih fantov in deklet v njegovi okolici, ki so navdušeni nad celoletnim hlevskim načinom reje krav molznic, ki je pri nas pretežno v veljavi. Tudi taki se najdejo, ampak to največkrat delajo iz spoštovanja do staršev in njihovega dela.
Kako?
Za tistega, ki ima že dobro vpeljano pašo krav molznic, nima pa še sezonske telitve pravijo, da je podoben sadjarju, ki obere z dreves samo tisto sadje, ki je na spodnjih vejah. Največ je namreč mogoče zaslužiti s tistim sadjem, ki je višje v krošnji drevesa, ampak obiranje tega zahteva dodaten trud. Prav tako tudi uvajanje sezonske telitve pri kravah moznicah. Pri nas je o tem malo zapisanega in s tem tudi nimamo izkušenj. To nam ne sme vzeti poguma, da s sezonskimi telitvami ne bi pričeli tudi pri nas. Vsega se tako ali tako ni mogoče naučiti iz knjig ali strokovnih člankov. Treba je začeti z delom saj velja, da dobre odločitve lahko napravi tisti, ki ima veliko izkušenj in dragocene izkušnje si človek pridobi s slabimi (napačnimi) presojami. V začetku je pomembno predvsem prepričanje, da je sezonska telitev prava pot do večjega zaslužka pri reji govedi in če drugim v podobnih pridelovalnih razmerah to uspeva uvajati, mora uspeti tudi nam.
V nadaljevanju prispevka lahko preberete nekaj osnovnih zahtev, ki jih je treba izpolniti za uspešno sezonsko telitev. Za to še ni recepta, ki bi bil splošno veljaven za vse primere reje krav molznic. Tam kjer v sezonski telitvi vidijo rešitev za izboljšanje zaslužka in imajo že nekaj izkušenj z reševanjem težav, ki lahko spremljajo tak način prireje mleka razlagajo, da obstajata dva načina prehoda na sezonsko telitev. Lažje in hitro je to mogoče napraviti tako, da odprodajo iz črede vse krave, ki telijo izven določenega termina za telitev in namesto njih kupijo take živali, ki bodo telile v času, ki bolj ustreza zahtevam po sezonski telitvi. Neustrezne krave za potrebe sezonske telitve prodajo tistemu rejcu, ki bo ostal pri telitvah razporejenih preko vsega leta. Tako dosežejo za njih višjo ceno kot z oddajo živali v klavnico. Na osnovi njihovih ugotovitev je to najcenejši način prehoda na sezonsko telitev.
Tisti rejec, ki želi ohraniti čredo lastnih živali tudi s prehodom na sezonsko telitev, potrebuje vsaj tri leta prehodnega obdobja, da to uspešno izpelje. Po izkušnjah je to dražje kot odprodaja neustreznih živali. To so predvsem tiste živali, ki zaradi visoke proizvodnje niso v stanju, da bi vsako leto telile in se prilagodile 12 mesečnemu obratu v pogledu razmnoževanja. Take živali je treba slej kot prej odstraniti iz črede; bolje prej kot pozneje. Pogosto se dogaja, da je treba prodati tiste živali, ki dajo največ mleka, ker jih ni mogoče pravočasno obrejiti. Tudi potomke vseh takih živali je treba brez milosti prodati drugim rejcem. Sposobnost, da se krava obreji vsakih 12 mesecev je zelo odvisna od njene dedne zasnove.
Pri sezonski telitvi je reprodukcija še pomembnejša kot produkcija, brez telet ni mleka, zato je treba veliko pozornosti nameniti prehrani krav v prvem obdobju takoj po telitvi. Če v tem času prehitro izgubijo kondicijo in preveč shujšajo, ne bodo pravočasno godne za ponovni pripust in prehod na sezonsko telitev ne bo uspel. Za uspešno rejo krav molznic na osnovi sezonske telitve so potrebne ustrezne živali in dodatno znanje s področja njihove prehrane, na tisto kar je znanega že sedaj. Za dober zaslužek s sezonsko telitvijo, je intenzivno vodenje paše (IVP), najbolj ustrezen način prehrane tudi za visoko proizvodne krave molznice. Kot prvo je treba najprej določiti dan, ko bi lahko spomladi pričeli z molžo. S pripusti krav je treba pričeti 280 dni pred tem in pri telicah še dodatnih 10 – 20 dni prej. Šestdeset dni po telitvah naj bi nastopilo obdobje pojatev, ki zahteva od rejca skrbno opazovanje obnašanja krav. Pri tem je v veliko pomoč barvanje vrhov repov krav v primeru, da bodo umetno osemenjene ali pa je treba v čredi imeti bika. Veliko število telet v kratkem času je tista posebnost sezonske telitve, ki je tako drugačna od sistema telitev preko vsega leta. V skupnem merilu je za posamezna opravila potrošenega manj časa, zato pa mora bi vse napravljeno zelo premišljeno.
Pogosto se pojavlja vprašanje kako bo z oskrbo potrošnikov s svežim mlekom, če bi veliko rejcev prešlo na sezonsko telitev pri kravah molznicah. Ta bojazen je sedaj in verjetno še dolgo v prihodnost odveč. Sezonska telitev je najpogosteje vezana na pašno rejo. Vsi, ki redijo krave molznice nimajo možnosti za pašo ali pa živijo v prepričanju, da v njihovem primeru paša ni dobra rešitev, saj jih predvsem veseli delo s stroji. Poleg tega je na drugih primerih dokazano, da preteče najmanj 20 let predno se nek drugačen način reje živali uveljavi vsaj pri 15 % kmetov. Nadaljnje uvajanje novosti poteka vse hitreje in ko jo prevzame 80 % kmetov tisto ni več novost in tudi zaslužka ni več v njej.
Sezonska telitev bo verjetno edini uspešen način reje govedi za tiste, ki bodo želeli z intenzivnim vodenjem paše bolje izkoristiti hitro rast ruše spomladi in znižati stroške prezimovanja živali. O različnih sistemih paše in prezimovanju goved na pašniku imamo tudi pri nas že nekaj izkušenj. Za širjenje tega znanja med ostale, bo verjetno treba organizirati pogovorne (diskusijske) skupine, kjer dobijo tisti z več izkušnjami s tega področja priložnost, da predstavijo svoje izkušnje tudi drugim. Znano je, da se tisti, ki imajo vpeljano pašno rejo živine radi pogovarjajo in da z veseljem razložijo svoje ugotovitve tudi ostalim. Za to tudi najdejo vedno dovolj časa, saj jim ni treba toliko streči živini in strojem, kot tistim, ki imajo celoletno hlevsko rejo.