Opuščeni vrtovi
Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
V bližini urbanih središč ali celo v samih naseljih, se pojavlja vse več opuščenih vrtov, kmečkih sadovnjakov in travnikov. Nezadostna izkoriščenost naravnih dobrin zagotovo znižuje življensko moč območja, rodovitnost ter pridelovalno zmogljivost zemljišč in negovan izgled kraja. V vse bolj zaostrenih razmerah za odkup mleka preko skupnih zbiralnic bo proces opuščanja reje krav molznic in usihanja (ugašanja) kmetij še pospešen. Opuščanje starih sadovnjakov in manjših travnikov v bližini vasi in mest bi bilo mogoče zaustaviti in tistim že opuščenim povrniti negovan izgled, če bi lahko ponudili lastnikom teh zemljišč preprost in poceni način reje manjših tropov drobnice.
Širjenje reje drobnice je do sedaj potekalo dokaj uspešno, seveda še vedno veliko prepočasi, da bi to imelo značilen vpliv na omejevanje širjenja grmovja na kmetijska zemljišča, ali da bi ovčereja že postala pomembnejša gospodarska panoga v pogledu skupnega narodnega dohodka. Za prepočasno širjenje reje drobnice so naslednji razlogi:
- rejci večjih tropov (ca 200 ovc) imajo dovolj znanja, da bi povečali trop za 5 do 10 krat, toda nimajo dovolj zaokroženih zemljišč, nimajo hrabrosti zaradi neurejenega trga ali preprosto nimajo potrebe ali želje za tako razširitev reje drobnice ker so že v letih in nimajo prevzemnika za kmetijo.
- tisti lastniki zemljišč, ki so opustili rejo krav molznic in preidejo na rejo ovc zaradi čuta odgovornosti do dela prednikov in podedovanih kmetijskih zemljišč, imajo običajno premalo znanja za drugačen način kmetovanja, od tistega, ki so ga prevzeli od staršev ali celo od starih staršev. Poleg tega je njihova glavna dejavnost v pogledu pridobivanja dohodka povsem izven kmetijstva in tudi zaradi majhne posesti vlaganja v kmetovanje ne bi bila smotrna.
- ljubiteljski način reje ovc izven uveljavljenih (obstoječih) območij za ta način kmetovanja, tam je namreč dovolj opuščenih zemljiš, prihaja marsikje v konflikt z okolico ali veljavnimi predpisi o zaščiti zveri. Tudi splošno javno mnenje nasprotuje uvajanju reje drobnice v teh območjih, ker ne razume pomena prežvekovalcev za ohranjanje kulturne krajine in vzdrževanja obilnosti populacij divjih zveri na tistem območju.
Večletno delo na razvojnem projektu “Rekultiviranje opuščenih hribovitih kraških zemljišč z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali" in dobljeni rezultati so dovolj dobra osnova za trditev, da moramo nadaljevati z uspešnim širjenjem reje drobnice tudi v prihodnje. To bomo dosegli, če bodo ovce in koze postale del življenja ljudi določenega območja, morda vse Slovenije, saj je po konfiguraciji površja opredeljena kot hribovita dežela. Če bo to uspelo potem bo tudi poskrbljeno za večjo porabo ovčjega mesa, mleka in volne, ker bo vzrejeno na pašnikih in to v razmerah, da se bodo lahko ljudje na lastne oči prepričali o izvoru in kakovosti mesa. Verjetno je treba pričeti s spreminjanjem splošnega mnenja pri ljudeh, da je ovca predvsem žival velikih prostranstev Avstralije in Azije. V sedanjih razmerah za kmetovanje pri nas je nam drobnica vsem skupaj lahko v veliko pomoč do boljšega življenja.
Pri mlajših ljudeh, predvsem pri ženskah na deželi, je mogoče odkriti veliko pripravljenost za prehod na drugačen način kmetovanja, to je na rejo drobnice. Ta prehod pa nikakor ne bi smel biti vezan na dodatna vlaganja v kmetijo, ker potem obstaja bojazen, da bo nazadoval dosežen nivo življenja (standard) družine. Tega pa si ravno ženske na kmetiji najmanj želijo. Obstoječi objekti na kmetijah v usihanju nikakor niso primerni za rejo drobnice in še manj za njeno prezimovanje. So razni prostori brez oken, kleti, svinjaki, kašče ali skladišča za pridelke in orodja. Poleg neustreznih razmer za bivanje živali v njih je še veliko dela z odstranjevanjem gnoja, če bi drobnica v njih prezimovala. Postavljanje masivnih novih objektov za rejo drobnice je nesmiselno (majhen trop), nedopustno (urbanistični načrti) in v nasprotju s cilji okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali.
Za potrebe poletne paše bi morali take manjše trope drobnice od večjega števila rejcev združevati v velike trope in jih seliti na pašnike na Krasu, Kočevski, Halozah, Goričkem, Koroškem. To bi bili lahko skupni pašniki na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč, ki bi imeli zaposlenega skrbnika plačanega iz pašnin ali neposredno iz državnih podpor namenjenih za strukturne spremembe ali okoljska plačila. Lastniki drobnice bi bili tako v poletnem času razbremenjeni dela z živino in mlade družine bi lahko brez skrbi odšle na poletni odddih na morje ali v planine. Ob koncu pašne sezone bi bile živali zopet prepeljane lastnikom na prezimovanje. To bi moralo biti urejeno na prostem tudi zaradi zahteve: ŽIVALI MORAJO PUSTITI BLATO IN SEČ TAM, KJER JE ZA NJIH ZRASTLA KRMA. Ugodnega učinka paše na rodovitnost zemljišč, biološko raznolikost območja, preprečevanja zaraščanja zemljišč z grmovjem, bi bili opuščeni kmečki sadovnjaki, vrtovi in travniki deležni v zimskem času.
Za nujno potrebno zaščito živali v neugodnih vremenskih razmerah pri bivanju na prostem v zimskem času bi uporabili montažne, začasne, prenosljive plastenjake, ki jih za potrebe vrtnarstva že na veliko uporabljamo. Oskrba živine na pašniku s krmo verjetno ne bi predstavljala večjega problema, sedaj ko se je tako razširilo baliranje uvele trave in sena v okrogle bale. Nekaj popoldanskega razgibavanja lastnikom teh vrtov in manjših tropov drobnice v zimskem času bi bilo v korist, otrokom pa v veselje, ko bi stregli živalim z vodo in krmo.
Da bi si pridobili nekaj izkušenj s tega področja je bilo izvedeno letošnjo zimo prezimovanje skupine petih odraslih ovc v opuščenem sadovnjaku velikosti ca 5000 m2 na lokaciji Drenov grič. Del zemljišča (25 x 25 m) je bil ograjen z elektromrežo, predvsem za potrebe varovanja ovc pred potepuškimi psi. Enkrat mesečno je bila ograja premeščena na drug del sadovnjaka zaradi enakomernejše razporeditve ekskrementov in ostankov mrve po zemljišču. Ves čas proučevanja so imele živali na razpolago mrvo (okrogle bale) in določeno količino zrnja žita (ječmen) odvisno od pokritosti zemljišča s snegom, oziroma možnosti za pašo. Zagotovljena je bila tudi oskrba z minerali in vodo ter izvajan vsakodnevni nadzor nad počutjem živali in stanjem na prezimovališču. V montažnem plastenjaku zaprtem s treh strani (tunelu) je bilo dovolj prostora za vse živali, ki so potrebovale zaščito pred vetrom ali padavinami.
Pet ovc je bilo na prezimovališče pripeljano 14. novembra in 15. aprila je prezimovanje v opunovembra je namreč ščenem sadovnjaku uspešno zaključilo pet ovc in šest jagnjet. Konec jagnjila strani mimoidočih in že prva ovca, decembra druga, januarja dve in marca še peta. S prilozakaj morajo domače žnostnih obiskovalcev je bilo v tem času postavljenih veliko vprašanj, žpojasnilu, ki so ga običajno ivali prezimovati na tak način in ali ni to mučenje živali. Po kratkem dobili“Pravzaprav jim nič ne , podobne vsebine kot je prvi del tega članka, je marsikdo dejal manjka in kot 300 gramov na dan! še kako lepo rejene so”. Jagnjeta so namreč priraščala po več Kdor ima opunek izziv za enolične ščen vrt (sadovnjak), veselje do dela z živalmi in potrebuje zimske dnevesebi, ohranil tisto kar , naj prične rediti ovce in jih prezimuje na prostem. Koristil bo smo podedovali od prednikovkakšen je pomen reje , razveselil bo otroke ter jim lahko pokazal domakakovostno življenje nas čih živali za učinkovitejšo izrabo naravnih dobrin območja in bolj ljudi.
