Prezimovanje govedi in ovc na prostem ni modna muha, temvec nuja, da bi postala prireja mleka in mesa na travinju za kmeta bolj donosna. V nasih razmerah lahko dodamo k temu se vse vecjo potrebo po ucinkoviti zaustavitvi sirjenja grmovne zarasti in slabega gozda na kmetijska zemljisca. V sobotni prilogi casopisa Delo in tedniku Kmecki glas je bil objavljen podatek, da imamo samo se 265.550 hektarjev travnikov in pasnikov. To pomeni, da smo v Sloveniji opustili ze vec kot polovico povrsin te zemljiske kategorije iz kmetijske rabe. Koliko casa bo poteklo, da bomo opustili preostalo polovico travnikov in pasnikov? Ce nismo znali gospodarno kmetovati (se ni izplacalo!) na opuscenih zemljiscih, kje je kaksen dokaz, da bomo znali kmetovati na tem travinju, ki nam je se preostalo?

S prezimovanjem na prostem je podobno kot s pasno rejo domacih zivali. Nihce tega ne podpira z reklamnim oglasevanjem in zelo redko se dobi denar za take razvojne raziskave, ker ne industrija in ne trgovina nimati od tega neposrednih koristi. Tako pri nas in v svetu ni nic drugace! Zato se izkusnje o pasni reji zivine in celoletni reji prezvekovalcev na prostem sirijo samo tako, da se kmetje pogovorjajo med seboj o tem, v kar so prepricani, da jim lahko olajsa kmetovanje in zagotovi boljsi zasluzek. Taki kmetje se zavedajo, da bodo na tej poti uspeli samo, ce si bodo o tem pridobili vec znanja. To pogovarjanje in izmenjava izkusenj poteka preko Interneta, kjer se ljudje poznajo med seboj predvsem po tem kar napisejo. Tem pogovorom niso ovira drobna nesoglasja med sosedi, ki velikokrat preprecujejo izmenjavo izkusenj na kratke razdalje. Na Internetu pa te izmenjave potekajo na velike razdalje, kmet iz Amerike vprasa kako naj telice oskrbi z vodo, ce bodo pozimi na pasniku. Tisti iz Kanade mu odgovori, naj si s tem ne beli glave, dokler imajo kaj snega, saj ze cetrto leto prezimuje na prostem krave molznice in oni iz Avstralije doda, kako prav bi mu prislo nekaj snega, ker tudi njemu na pasniku primanjkuje vode ampak zaradi hude vrocine.

V tem sestavku vam bom nanizal nekaj izkusenj, prejetih iz prve roke, o prezimovanju na prostem v razmerah, ki so tako glede mraza in snega podobne tistim pri nas. Kmet iz drzave Ohio (ZDA) je telice razdelil v dve skupini. Prva je morala prezimovati na prostem, druga pa je bila v hlevu s prosto rejo. In njegove ugotovitve:

1. Telice, ki so prezimovale na prostem so bile bolj ciste. Imele so bolj suho dlako (razen takrat, ko je dezevalo), zato jih je manj zeblo kot tiste, ki so bile v vlaznem hlevu. Cista in suha dlaka bolje varuje zivali pred mrazom.

2. Velik delez amonijaka v najnizji plasti (0 - 20 cm) zraka v hlevu otezuje dihanje zivali. Zivali v hlevu so vec casa prebile na nogah, saj je ze 100 cm nad tlemi zrak veliko manj smrdel. Zrak v hlevu je bil v vseh plasteh bolj vlazen kot tisti zunaj.

3. Zivali na prostem se niso veliko ozirale na smer ali moc vetra ali spremembe v temperaturi zraka. Na razlicne stopnje mraza niso reagirale. Najvec casa so se zadrzevale tam, kjer so dobile krmo.

In za konec je kmet Owen zapisal: "telice, ki so prezimovale na prostem so se mi zdele bolj srecne kot pa tiste, ki so bile v hlevu. Tezko vam razlozim zakaj sem imel tak obcutek, ampak tisti, ki veliko delate z zivino, boste ze vedeli kaj mislim".

Rejec ovc iz province Ontario (Kanada) je zapisal izkusnje o zasciti pred vetrom tropa ovc, ki prezimuje na prostem. Ograje za sneg je razmestil po pasniku tako, da so zameti varovali ovce pred premocnim vetrom. Zeli pa izvedeti kaj vec o premakljivem vetrolomu (windbreak), ki bi ga lahko vsakokrat premestil v tisto credinko, kjer ima pripravljeno krmo za ovce. Zivali prebijejo najvec casa tam kjer se prehranjujejo in v primeru mocnega sneznega meteza ovce tezko pridejo do vetroloma, ce je dalec proc od mesta kjer dobijo krmo.

Dragocene so izkusnje skupine kmetov in raziskovalcev iz drzave Wisconsin (ZDA), ki jim je glavni cilj razvoj in uvajanje pasne reje krav molznic V proucevanje je bilo zajetih 33 kmetij, ki imajo vpeljano prezimovanje na prostem. Njihove ugotovitve so naslednje:

1. Zivali morajo biti pred nastopom zime v dobri kondiciji.

2. Na razpolago morajo imeti dovolj krme, saj se njihove potrebe po energijo povecajo za 15 - 20 %, ce prezimujejo zunaj na pasniku.

3. Zivali morajo imeti moznost, da se umaknejo pred mocnim vetrom, posebno kadar so mokre. Kjer ni naravnega zavetrja (doline, gozd), je treba postaviti vetrolome iz prirocnega materiala (bale slame, stene iz desk).

4. Zivali morajo biti ciste in suhe kadar je mraz. Blato in gnoj na nogah mocno zmanjsa izolacijsko zmoznost njihove dlake. Tam kjer imajo vpeljano prezimovanje zivine na prostem pravijo, da so zivali bolj zdrave, njihova zivljenska moc je vecja, predvsem pa je taka reja veliko cenejsa. Dodajajo se, da nekaj vec tezav lahko pricakujejo tisti, ki pozimi krave molzejo; v primeru poledice je prihod krav na molzo mocno otezen. Tisti, ki imajo vpeljano sezonsko telitev pa ne porocajo o posebnih tezavah s prehodom na prezimivanje na prostem tudi s kravami molznicami.

Nadvse zanimiva je ugotovitev, da zivali, ki prezimujejo na prostem potrebujejo zelo veliko vode. Vec zauzite krme in se ta je najveckrat v obliki mrve, spremlja povecana potreba po vodi. Da je telo oskrbljeno s potrebno toploto mora razgradnja krme potekati neprekinjeno Za ta "tekoc" proces v prebavilih zivali, pa je potrebno dovolj vode. S potrebno vodo se zivali lahko oskrbijo tako, da jedo sneg. To je najvecje odkritje za vsakogar, ki pricne s prezimovanjem na prostem. Zato je, pri dopisovanju med kmeti, na to temo veliko nasvetov.

Kadar je sneg cist in da vrhnja plast ni zmrznjena, takrat odpade skrb za napajanje. Zivali dajo prednost snegu pred vodo iz napajalnega korita, saj tekocino lahko zauzivajo v majhnih pozirkih in v miru ravno takrat, ko jim glede na zauzivanje krme najbolj ustreza. Ce se napravi skorja na snegu, ga je treba prehoditi, da pridejo zivali do sipkega snega pod njo. Kadar so zelo nizke temperature in ni snega, je mogoce vodo vsak dan pripeljati na pasnik v toplotno izolirani posodi ali v kotlu pod katerim lahko zakurimo. S tem je se vedno manj dela kot s pripravo stelje, kidanjem gnoja in razpeljevanjem spomladi nazaj na pasnik. Ce je zemlja mocno zmrznjena lahko zivali prestavimo v credinko, ki meji na studenec in potok. Obcasno bo treba tam razbiti led, da se bodo zivali lahko napajale. Ce je zamrznjena vecja vodna povrsina je treba z elektroograjo prepreciti, da bi zivali hodile na led. Najbolje je, da imamo pripravljena dva ali tri razlicne nacine oskrbe zivine z vodo, ce bo prezimovala na prostem.

Tudi ce zivali prezimujejo v hlevih z zunanjo klimo je treba urediti oskrbo z vodo tako, da ne bo zamrznila. Dovolj globoko v zemljo zakopana vodovodna napeljava je osnovna zahteva za nemoteno oskrbo. Nekoc so veliko uporabljali kovinska korita z elektricnim grelcem, da voda ni zamrznila. Sedaj se vse bolj sirijo plasticna korita, pri katerih odprtine za napajanje zapirajo zoge, ki plavajo na vodi v koritu. Zivali se brez tezav naucijo odriniti zogo v stran, podobno kot vzvod ventila pri napajalniku, da lahko pijejo iz korita. Silo pritiskanja zoge na odprtino v pokrovu korita uravnamo z visino vode v koritu. Ce opazimo, da zivali ne pijejo iz korita, lahko zogo potisnemo v ozadje korita, da bo odprtina za napajanje prosta.

Glavni namen samodejnega zapiranja odprtin za napajanje v koritu z zogami je v tem, da bi zadrzali cim vec toplote, ki pride s svezo vodo v korito in tako preprecili zamrznitev vode v njem. Korito je izdelano iz zilave in zelo trpezne plastike. Robovi posode so zaobljeni, da je cim manjsa nevarnost poskodb, ce zivalim zdrsne na ledu. Stene korita so dvojne, vmes pa je 70 mm izolacije. V koritu postavljenem po navodilih izdelovalca in ce se iz njega napaja 16 GVZ, voda ne bo zmrznila tudi, ce pade nocna temperatura 25 stopinj C pod niclo. Kadar je napovedan se hujsi mraz ali se iz korita napaja manj zivali, moramo vsak dan nekaj vode odvzeti iz korita, da v njega pritece sveza, ki je toplejsa od tiste v koritu.

Opisano korito namestimo na odcednem delu zemljisca in okrog nasujemo gramoz, da bodo zivali lahko prisle do njega tudi takrat, kadar bo mocna odjuga in bo kmalu za tem zopet zmrzovalo. Tezave v oskrbi zivine na pasniku z vodo nastopijo takrat, kadar je dezevje in ni dovolj mraz, da bi zemlja zmrznila. Preko razmocenega zemljisca je tezko pripeljati vodo s traktorjem, ce pa zivali pridejo vsak dan na vodo na isto mesto, napravijo na rusi z gazenjem veliko skode. Dobro utrjena pot do takega korita bo dobrodosla tudi poleti, saj se zivali rade napajajo iz njega, ker ostane voda v njem cista in hladna. Tudi za ovce in koze imajo taka korita, le da so nizja in odprtine/zoge so za 8 centimetrov manjse.