Društvo za gospodarjenje na travinju Slovenije (DTS)
Vrbanska 30
2000 Maribor
Ministrica Marija Lukačič
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano
Dunajska 58
1000 Ljubljana
Zadeva: Podpora regionalni shemi neposrednih plačil
Društvo za gospodarjenje na travinju Slovenije (DTS) ima v statutu kot najpomembnejši cilj zapisano »sodelovanje pri strokovnem usmerjanju celotne problematike gospodarjenja s travinjem in pridelovanjem ter uporabo krme«. Zato pri odločanju o izbiri sheme neposrednih plačil izražamo podporo čisti regionalni shemi s postopnim prehodom (R), ki v zadnjem letu (2013) pripelje enotno plačilo za travinje do višine enotnega plačila za njive, hmeljišča in oljčnike. Za to našo podporo regionalni shemi podajamo naslednjo utemeljitev:
1. V kmetijski stroki in širši družbi je vse večje zavedanje pomena travinja zaradi:
· ohranjanja vrst in večje vrstne pestrosti rastlinskega in živalskega sveta,
· varovanja kulturne dediščine in vzdrževanje negovane podobe pokrajine,
· preprečevanje katastrofalnih gozdnih požarov,
· izboljšanje vodnatosti pokrajine in sposobnosti čiščenja padavinskih voda,
· pridelave funkcionalne hrane, ki lahko prispeva k boljšemu zdravju nas ljudi,
· neškodljive razgradnje in ponovnega vključevanja v kroženje rudnin vezanih v živalskih in človeških izločkih ter odpadkih.
Vseh navedenih prednosti travinja za kakovost bivanja na določenem območju, njive ne morejo nuditi. Zato v sedanjih razmerah za kmetovanje in življenje na splošno smatramo za zelo pristransko, napačno in krivično, če bo z večjimi neposrednimi plačili podpirana pridelava na njivah, ki je lahko tudi njihovi rodovitnosti v škodo.
2. Od začetkov uvajanja hlevske reje, torej tri stoletja dolgo, je bilo travinje predvsem namenjeno košnji in dobljeni gnoj so uporabljali pretežno za ohranjanje rodovitnosti njiv (travnik je bil mati njivi). Travinje je bilo namensko izčrpavano, da je bilo pridelano dovolj hrane za ljudi. Tako velik obseg opuščanja kmetijskih zemljišč in zaraščanja kot smo mu priča danes, je zagotovo posledica velike izčrpanosti in siromašnosti kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer se pretežno nahaja travinje. Zato bi morali vsaj sedaj, ko pridelava hrane v Evropski uniji ni več nuja zaradi lačnih ljudi, temveč je to način bogatenja že bogatih, temu travinju povrniti njihovo življenjsko moč in izvajati ukrepe za izboljšanje njihove rodovitnosti. Iz zgoraj navedenih razlogov jih bomo še zelo potrebovali, predvsem pa naši zanamci.
3. Podporo čisti regionalni shemi s postopnim prehodom (R), utemeljujemo tudi z izhodišči navedenimi v dokumentu »Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007 – 2013(NSN)«, ki je bil v javni razpravi v prvi polovici meseca aprila. Smatramo, da bi morala biti tudi neposredna plačila kmetijstvu naravnana tako, da bodo doseženi cilji zapisani v NSN.
Prof.dr. Branko Kramberger
Predsednik DTS
|
|
|
|
|
|