Prezimovanje ovc 2000

Lokacija: Laboratorijsko polje Oddelka za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana

Število živali: 12 ovc (Jezersko solčavska pasma), oven (Jezersko solčavska oplemenitena z

romanovski, 6 jagnet)

Odgovorna oseba: prof.dr. Tone Vidrih

Sodelavci: as. Matej Vidrih, Boštjan Medved, teh.sod.

Povod za proučevanje

Širjenje reje drobnice je do sedaj potekalo uspešno, seveda še vedno veliko prepočasi, da bi to imelo značilen vpliv na omejevanje širjenja grmovja na kmetijska zemljišča, ali da bi ovčereja že postala pomembnejša gospodarska panoga v pogledu skupnega narodnega dohodka. Za prepočasno širjenje reje drobnice so naslednji razlogi:

- rejci večjih tropov (ca. 200 ovc) imajo dovolj znanja, da bi povečali trop za 5 do 10 krat, toda nimajo dovolj zaokroženih zemljišč, nimajo hrabrosti zaradi neurejenega trga ali preprosto nimajo potrebe ali želje za tako razširitev reje ker so že v letih in nimajo prevzemnika za kmetijo.

- tisti lastniki zemljišč, ki so opustili rejo krav molznic in preidejo na rejo ovc zaradi čuta odgovornosti do dela prednikov in podedovanih kmetijskih zemljišč, imajo običajno premalo znanja za drugačen način kmetovanja, od tistega, ki so ga prevzeli od staršev ali celo od starih staršev. Poleg tega je njihova glavna dejavnost v pogledu pridobivanja dohodka povsem izven kmetijstva in tudi zaradi majhne posesti vlaganja v kmetovanje ne bi bila smotrna.

-ljubiteljski način reje ovc izven uveljavljenih (obstoječih) območij kmetovanja, tam je namreč dovolj opuščenih zemljišč, prihaja v konflikt z okolico ali veljavnimi predpisi o zaščiti zveri. Tudi splošno javno mnenje nasprotuje uvajanju reje drobnice v teh območjih, ker ne razume pomena prežvekovalcev za ohranjanje kulturne krajine in obilnosti populacij divjih zveri.

Preteklo in bodoče delo

Večletno delo in dobljeni rezultati na projektu “Rekultiviranje opuščenih hribovitih kraških zemljišč z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali” in nov odobren projekt “Možnosti in modeli rabe zaraščajočih kraških in hribovitih površin” v okviru ciljno raziskovalnega programa Zemlja (Kmetijstvo in podeželje) za obdobje 2000-20003 so dovolj dobra osnova za trditev, da moramo nadaljevati z uspešnim širjenjem reje drobnice tudi v prihodnje. To bomo dosegli, če bodo ovce in koze postale del življenja ljudi določenega območja, morda vse Slovenije, saj je po konfiguraciji površja opredeljena kot hribovita dežela. Če bo to uspelo, potem bo tudi poskrbljeno za večjo porabo ovčjega mesa, mleka in volne, ker bo vzrejeno na pašnikih in to v razmerah, da se bodo ljudje na lastne oči prepričali o izvoru in kakovosti mesa. Verjetno je treba pričeti s spreminjanjem splošnega mnenja pri ljudeh, da je ovca predvsem žival velikih prostranstev Avstralije in Azije. V sedanjih razmerah za kmetovanje pri nas je nam vsem skupaj lahko v veliko pomoč.

Že celo v ravninskih predelih Slovenije in v bližini samih naseljih se pojavlja vse več opuščenih travnikov, vrtov in kmečkih sadovnjakov. Nezadostna izkoriščenost naravnih danosti, ki jo v teh primerih predstavlja stara in zapleveljena ruša, zagotovo znižuje življensko moč območja, pridelovalno zmogljivost zemljišč in negovan izgled kraja. V vse bolj zaostrenih razmerah za rejo govedi in odkup mleka preko skupnih zbiralnic bo proces opuščanja reje krav molznic in usihanja (ugašanja) kmetij še pospešen. Opuščanja starih sadovnjakov in manjših travnikov v bližini vasi in mest bi bilo mogoče zaustaviti in tistim že opuščenim povrniti negovan izgled, če bi lahko ponudili lastnikom teh zemljišč preprost in poceni način reje manjših tropov drobnice.

Uporabnost rezultatov

Pri mlajših ljudeh, predvsem pri ženskah na deželi, je mogoče odkriti veliko pripravljenost za prehod na drugačen način kmetovanja od sedaj uveljavljenega. To je lahko tudi reja drobnice. Ta prehod na drugačno kmetovanje nikakor ne bi smel biti vezan na dodatna vlaganja v kmetijo, ker potem obstaja bojazen, da bo nazadoval dosežen nivo življenja (standard) družine. Tega si ravno ženske na kmetiji najmanj želijo. Obstoječi objekti na kmetijah v usihanju nikakor niso primerni za rejo drobnice in še manj za njihovo prezimovanje. So razni prostori brez oken, kleti, svinjaki, kašče ali skladišča za pridelke in orodja. Poleg neustreznih razmer za bivanje živali v njih je še veliko dela z odstranjevanjem gnoja, če bi drobnica v njih prezimovala. Postavljanje masivnih novih objektov za rejo drobnice je nesmiselno (majhen trop), nedopustno (urbanistični načrti) in v nasprotju s cilji okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali.

Za potrebe poletne paše bi morali manjše trope drobnice združevati v velike trope in jih seliti na pašnike na Krasu, Kočevski, Goričkem, Koroškem. To bi bili lahko skupni pašniki na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč, ki bi imeli zaposlenega skrbnika plačanega iz pašnin ali neposredno iz državnih podpor namenjenih za strukturne spremembe ali okoljska plačila. Ob koncu pašne sezone bi bile živali zopet prepeljane lastnikom na prezimovanje. To prezimovanje bi moralo biti urejeno na prostem, da ne bi bilo povezano z dodatnimi stroški in tudi zaradi zahteve: ŽIVALI MORAJO PUSTITI BLATO IN SEČ TAM, KJER JE ZA NJIH ZRASTLA KRMA. Ugodnega učinka paše na rodovitnost zemljišč, biološko raznolikost območja, preprečevanja zaraščanja zemljišč z grmovjem, bi bili opuščeni travniki, vrtovi in kmečki sadovnjaki, deležni na tak način vsaj v zimskem času.

Potek proučevanja

Ob koncu pašne sezone bodo živali pripeljane na Laboratorijsko polje, kjer se bodo lahko pasle na razpoložljivih travnih površinah in deteljiščih. Ograjene bodo z elektromrežo (varovanje pred potepuškimi psi) v skupni dolžini 200m (50x50m) in občasno premeščene v skladu z razpoložljivo pašo na posameznih poljinah. Povsod bodo imele zagotovljeno oskrbo z vodo za napajanje. Ko bo možnost za pašo zmanjšana zaradi snega ali nizkih temperatur bodo živali imele ves čas neomejen dostop do mrve in določene količine žita (ječmen). Za nujno potrebno zaščito v neugodnih vremenskih razmerah pri bivanju na prostem bodo imele na razpolago del zemljišča poraščenega z drevesi in grmovjem ter prenosljive plastenjake, podobne tistim, ki jih za potrebe vrtnarstva že na veliko uporabljamo. Izvajan bo vsakodnevni nadzor nad počutjem živali in stanjem na prezimovališču.

Meritve in opazovanja

Pred pričetkom prezimovanja bo napravljen popis botanične sestave ruše in določena masa razpoložljive paše. Ocenjena bo tudi kondicija živali, ugotovljena njihova teža in zdravstveno stanje. Za vsak mesec prezimovanja posebej bo ocenjena poraba mrve in delež njenega izkoristka. Ugotovljena bo poraba vode za napajanje in poraba mineralov (soli) Ocenjevani bodo tudi poskusi ovc paše pri različni debelini snežne odeje, njihovo obnašanje in spremembe v barvi seča pri močnem znižanju temperature. z vsakomesečnim tehtanjem bodo ugotavljane spremembe v kondiciji živali. S pomočjo min/max termometra in termo/higrografa bodo beležene dnevne spremembe v temperaturi in vlagi zraka na območju prezimovanja. S aerometrom bo ob vetrovnih dneh izmerjena moč in smer vetra za določitev vetrovno pogojene temperature. Zaključek proučevanj je predviden v začetku aprila. V primeru neobvladljivih težav bodo proučevanja predčasno zaključena.

Zbrani podatki bodo v pomoč pri definiranju, kaj je prezimovanje na prostem, kako živali reagirajo na nizke temperature, kdaj se prezimovanje prične in kdaj konča. Zelo dragocene bodo izkušnje kako naj poteka oskrba živali z vodo in krmo pri bivanju na prostem preko zime. Ob koncu prezimovanja ovc na prostem bo ocenjen tudi vpliv na prezimitev ruše, zgaženost zemljišča in rodovitnost tal na mestih kjer bodo ovce dobivale mrvo. Posebna pozornost bo namenjena tudi reakciji ljudi in njihovem mišljenju, ki bodo seznanjeni s prezimovanjem ovc na prostem. Za te namene je predvidena izvedba ankete študentov o takem drugačnem načinu reje živali.

Ljubljana, 15.11. 2000

Prezimovanje ovc 2000 - II. del