Program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000 – 2002

- ukrep urejanje pašnikov

Dovolite, da Vas opozorimo na napako, ki je nastala ob pripravi predloga programa razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000 – 2002 za področje gospodarjenja s travinjem Slovenije. Že od ustanovitve DTS v letu 1993 aktivno sodelujemo pri strokovnem usmerjanju problematike gospodarjenja s travinjem, zato smo smatrali za potrebno, da Vam posredujemo naš predlog in obrazložitev zakaj bi morali vključiti v omenjeni program razvoja tudi ukrep urejanje pašnikov.

Razvojni program kmetijstva in podeželja obsega dva podprograma:

2.2 Ukrepi za izboljšanje kmetijske strukture

in

2.3 Zemljiške operacije – izboljšave proizvodne sposobnosti zemljišč.

V tem podprogramu so navedene komasacije, agromelioracije, podpore naložbam na planinah, namakalni in osuševalni sistemi, kot tisti ukrepi s katerimi naj bi izboljševali proizvodne sposobnosti zemljišč.

Predlog: V obravnavani podprogram (2.3) bi moral biti vključen tudi ukrep UREJANJE PAŠNIKOV, saj to je resnično tisti ukrep, ki največ lahko prispeva k izboljševanju pridelovalne zmogljivosti zemljišča, to je izboljšanju rodovitnosti zemlje. Na urejenem pašniku živali pustijo blato in seč tam kjer so dobile krmo. Tako je pospešeno kroženje rudninskih snovi tla – rastlina – žival in oskrba rastlin s hranili je izboljšana tudi brez izdatnega vnosa rudninskih snovi (gnojenja). Zato ni povečana nevarnost obremenjevanja okolja s temi snovmi, kljub povečani pridelovalni zmogljivosti zemljišč.

Obrazložitev:

1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo ni pomembno samo za doseganje boljšega izkoristka paše in večje prireje mesa ali mleka. Pomen nadzorovane paše postaja vse večji ravno zaradi izboljševanja rodovitnosti zemljišč, ki je osnova za razvoj trajnostnih postopkov kmetovanja. Poleg tega bomo z urejanjem pašnikov najbolj učinkovito pristopili k preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč na slovenskem podeželju. Prav gotovo je širjenje brezvrednega grmovja na kmetijska zemljišča eden najbolj perečih problemov, saj so zaradi tega kmetijska zemljišča izgubljena za pridelavo hrane, oziroma je njihova proizvodna sposobnost izničena.

2. Zanimiva je ugotovitev, da urejanje pašnikov lahko pripelje v tako zaželjeno združevanje kmetijskih zemljišč. Iz podatkov za leto 1998 in 1999, ki so bili pridobljeni za potrebe spodbujanje usposabljanja pašnikov je razvidno, da so bile na en odobreni projekt urejanja pašnikov sklenjene v povprečju tri najemne pogodbe za kmetijska zemljišča. Samo opozarjanje na izjemno neugodno velikostno strukturo oziroma nadpovprečno razdrobljenost posesti in zemljišč, ne bo pripeljalo do združevanja zemljišč. Z urejanjem pašnikov je dana enkratna priložnost, da bo v vse večjem obsegu prihajalo do združevanja kmetijskih zemljišč in to za potrebe proizvodnje.

3. Lastniki zemljišč in rejci prežvekovalcev se vse bolj zavedajo, da je pašna reja domačih živali tisti način kmetovanja, ki jim daje upanje, da bodo lahko v danih razmerah tudi v prihodnje uspešno gospodarili na svoji zemlji. Zanimanje s strani kmetov za urejanje pašnikov je vsako leto večje in temu je bilo tudi prilagojeno izobraževanje kmetijskih svetovalcev. Izdelani so bili kriteriji za pridobivanje podpore in razvit nadzorni sistem za preverjanje obsega in kakovosti urejanja pašnikov. Ukrep urejanja pašnikov se je prijel in z njim moramo nadaljavati, če želimo stopiti na pot trajnostnega razvoja kmetijstva.

4. Ocenjujemo, da so za območje Slovenije, zaradi velikega deleža krasa in hribovitega sveta, že precej omejene možnosti za izboljševanje proizvodne sposobnosti zemljišč z agromelioracijami in komasacijami (ustrezno zahtevam sodobnega poljedelstva). Veliko možnosti imamo še v urejanju pašnikov predvsem zato, ker imamo veliko območij z težjimi pridelovalnimi razmerami. Na teh območjih je potrebno pomoč usmeriti v drugačen način kmetovanja od tistega, ki ga poznamo za agromeliorirane in komasirane komplekse in je bil v preteklosti velikokrat deležen pretirane podpore.

5. Že dosedanje izkušnje in primeri iz prakse potrjujejo naša predvidevanja, da na tistih kmetijah, ki imajo vpeljano uspešno pašno rejo domačih živali, ostaja ljudem veliko več časa za dopolnilne dejavnosti, ki lahko postanejo dohodkovno celo glavne (turistične kmetije), imajo več otrok, ni bojazni za naslednika in večjo kakovost življenja. Vse to je dosegljivo in bo v korist vsej državi, če bo urejanje pašnikov postal dolgoročen ukrep.

6. Pomen urejenih pašnikov je še posebno velik pri ohranjanju kulturne krajine in negovanega videza dežele ter povečevanju biološke raznovrstnosti območja. Programi celostnega razvoja podeželja, v območjih kjer je tudi do 80% kmetijskih zemljišč opredeljenih kot travnati svet, bodo verjetno zelo težko izpeljani, če ne bo tam urejenih pašnikov in nosilci teh programov ne bodo imeli ustreznega znanja o tem, kako naj poteka pašna reja domačih živali.

Zato smatramo, da bi moral biti ukrep UREJANJE PAŠNIKOV zajet v podprogram 2.3 Zemljiške operacije – izboljšave proizvodne sposobnosti zemljišč in sicer v predlaganem finančnem okviru ter na način kot je že bilo pripravljeno s strani Sektorja za podeželje, MKGP. Iz nerazumljivih razlogov je bil ta predlog, pripravljen tudi v sodelovanju z nami, izpuščen iz Nacionalnega programa razvoja kmetijske politike, zato ga ponovno predstavljamo v nadaljevanju tega dopisa:

UREJANJE PAŠNIKOV

Stanje, razlogi za ukrepanje

Opuščanje rabe kmetijskih zemljišč in njihovo zaraščanje je na slovenskem podeželju prav gotovo eden najbolj perečih problemov. Preprečevanja zaraščanja in smotrnost krčenja grmovne zarasti si enostavno ni možno predstavljati brez postavitve učinkovitih ograj za nadzorovano pašo domačih živali. Pri izbiri pašnih živali je zelo pomembno, da so na pašniku različne vrste ali vsaj kategorije živali. Tako je obvladovanje nezaželjene vegetacije učinkovitejše in manj je težav z parazitarnimi obolenji pri pašnih živalih.

Učinkovita ograja predstavlja tudi dobro varovanje domačih živali pred napadi zveri kot so volkovi, medvedi in potepuški psi, ki predvsem rejcem drobnice lahko napravijo veliko škode. Na območjih s prevelikim staležem omenjenih zveri, bodo tudi prebivalci in občasni obiskovalci (turisti) bolj varno opravljali svoje delo in vzgojili otroke ali samo mirno uživali v lepotah narave.

Cilji

• preprečevanje zaraščanja kulturne krajine z grmovno zarastjo, nezaželenimi rastlinami in nega kulturne krajine.
• rekultiviranje kmetijskih zemljišč na marginalnih območjih.
• urejanje pašnikov za ekološko rejo prežvekovalcev, konj in tudi ostalih vrst živali (perutnine, prašičev….).
• gospodarnejša reja živine.
• živalim prijaznejši način reje in bivanja na prostem.
• pridelava take hrane (meso, mleko), ki bo prispevala k boljšemu zdravju ljudi.
• mlade živali vzrejene na paši se telesno boljše razvijejo, tako da so bolj zdrave, so daljši čas v proizvodni kondiciji, pri delu in športu so to sposobnejše živali od tistih iz hlevske reje.
• razbremenitev rejcev živine nepotrebnega dela poleti in zmanjšana potreba po zimski krmi.

Aktivnosti / inštrumenti

• ureditev 3000 hektarjev zemljišč na leto za nadzorovano pašo na površinah, ki niso opredeljene kot planinski pašnik.
• postavitev učinkovitih, kakovostno in estetsko izdelanih ograj zato, da bo mogoč nadzor nad živalmi, ki morajo občasno popasti tudi manj okusne rastline in z gaženjem poškodovati trnaste in strupene rastline ter osmukati grmovno zarast. Na območjih večje verjetnosti napada zveri na domače živali morajo biti ograje izdelane tako, da preprečijo vstop zverem na pašnik, pri tem pa ne smejo biti moteče za izgled krajine.
• ureditev napajališč.
• postavitev solnikov.
• izdelava lovilnih ograd (koridorjev), potrebnih za lažji dostop do posameznih živali.

Finančni okvir

Leto 2000 125 mio SIT

Leto 2001 150 mio SIT

Leto 2002 180 mio SIT

Delež javnih podpor: višina subvencije znaša približno 30% stroškov ureditve pašnika za nadzorovano izkoriščanje ruše. Višina subvencije za posamezne primere je odvisna od tega na kakšnem območju bo pašnik urejen, kakšna je razgibanost zemljišča in od vrste ograje.

Primerljivost sistema z EU, možnost prevzema po pristopu

Sistem dodeljevanja je primerljiv s sistemi v EU, kjer vzpodbujajo pašno rabo in etološko sprejemljivo rejo živali ter pridelavo zdrave hrane, ki pri ljudeh krepi imunski sistem proti boleznim srca in ožilja ter raku.

Za konec še o ukrepu “Podpore naložbam na planinah”

S predstavljenim predlogom za urejanje pašnikov nikakor ne želimo razvrednotiti pomena ukrepa “Podpore naložbam na planinah”. Toda umestitev tega ukrepa v podprogram 2.3 Zemljiške operacije – izboljšave proizvodne sposobnosti zemljišč je nesmiselna. Nemogoče je namreč podati ustrezno obrazložitev o tem, da bi podpore naložbam na planinah v obstoječe objekte prispevale k izboljšanju proizvodne sposobnosti zemljišč. Na primeru številnih planin je mogoče ugotoviti, da je ravno zaradi objektov, prišlo do znatnega premeščanja rudninskih snovi v okviru posameznega pašnika. Tako imamo okrog hlevov premočno zagnojena zemljišča, kjer raste predvsem ščavje in koprive, bolj oddaljena zemljišča so siromašna na rastlinskih hranilih. Planinski pašniki bodo ostali predvsem v okoljski funkciji, če se bo našel denar za ohranjanje tradicionalnih oblik kmetovanja. Predlagamo, da naj bo ukrep “Podpore naložbam na planinah” zajet v program okoljskih in krajinskih plačil. Že do sedaj je bila podpora za planinsko pašo velikokrat uporabljena za vzdrževanje obstoječih objektov v planinah ter za izboljšanje infrastrukture. Torej je tak ukrep že dobro uveljavljen v praksi.

Člani upravnega odbora Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije smo pripravljeni na dodatno pojasnjevanje in utemeljevanje predstavljenega predloga in Vas tudi prosimo gospod minister, da nas kot društvo pisno obvestite ali je bil UREJANJA PAŠNIKOV vključen v program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za obdobje 2000 – 2002. Vaše obvestilo nam bo v veliko pomoč za pravočasno in pravilno obveščanje vseh kmetov, ki se zanimajo za urejanje pašnikov in pri odločitvah katerim področjem naj bo dan večji povdarek pri izobraževanju strokovnjakov kmetijske svetovalne službe.

Predsednik DTS: Prof.dr. Tone Vidrih

Člani upravnega odbora DTS: Mag. Pratnekar Jože, Mag. Naglič Miran,

Mag. Kapun Stanko, Mag. Golob Andrej, Lužovec Jože, Pevec Tatjana, Lušin Janez