Kromacijevo leto se končuje

Družina 8, 22.2.2009, str. 4

Škofa sv. Ambrož in sv. Kromacij sta si bila po delovanju zelo blizu

Razstava Kromacij Oglejski, na križpotju ljudstev in verstev bo v patriarhovi palači v Vidmu odprta še do 8. marca (odprli so jo 6. novembra lani); ob njej je izšel tudi obsežen katalog.

Milanski nadškof kardinal Dionigi Tettamanzi, sedanji naslednik škofa sv. Ambroža na milanskem škofovskem sedežu, je na simpoziju 6. februarja v videmskem gradu (dvorani parlamenta italijanske deželne vlade Furlanije) primerjal življenje in delo škofov sv. Ambroža in sv. Kromacija. Prvi je bil škof v Milanu od leta 374 do 397, drugi pa škof v Ogleju od leta 388 do 408. Sv. Kromaciju so v Ogleju ob 1600. obletnici njegove smrti posvetili tako imenovano Kromacijevo leto, ki se bo tako kot razstava sklenilo 8. marca.

Kardinal Tettamanzi je poudaril: »Ta dva škofa, čeprav sta od nas časovno oddaljena, sta nam blizu in na poseben način živa in navzoča, ker sta močno in neizbrisno zaznamovala zgodovino teh dveh Cerkva (oglejske in milanske) v duhovnosti, bogoslužju, cerkvenem nauku in pastorali. Oba sta bila budna in goreča pastirja njima zaupanega ljudstva. Isto je bilo izhodišče njunih dejavnosti: obramba nedotakljivosti katoliške vere pred zmotami in krivimi verami. Uporabljala sta enako pastoralno metodo: oznanjevanje božje besede in skrb za obhajanje zakramentov.«

O Kromacijevem letu je govoril predsednik odbora za praznovanje omenjenega leta, mons. Duilio Corgnali. Dejal je, da je to »pot, s katero že več kot leto poglabljajo na različne načine misel sv. Kromacija, njegovo delo in izjemno vlogo Ogleja, ene največjih katoliških Cerkva v 4. in 5. stoletju«.

Udeležence simpozija sta nagovorila tudi videmski nadškof metropolit Pietro Brollo in goriški nadškof Dino De’Antoni, naslednika nadškofij, ki sta nastali iz oglejskega patriarhata. Nadškof Brollo je opozoril na povezanost med Oglejem in Milanom, ki prihaja do izraza ob vsakoletni maši za Furlane v milanski stolnici; pa tudi sicer sta si ti dve Cerkvi zelo blizu.

O tej povezanosti sta za njim govorila univerzitetna profesorja Giuseppe Cuscito in Sergio Tavano, prispevek Luigia Franca Pizzolata je prebral raziskovalec antične krščanske književnosti na katoliški univerzi v Milanu dr. Alessio Persič. Poudarili so izjemen pomen Ogleja in Milana v Cerkvi na Zahodu, saj sta za Rimom zavzemala drugo in tretje mesto. Za časa škofov Fortunancija in Avksencija, arijansko usmerjenega škofa v Milanu, ki je umrl leta 374, sta se neenotni Cerkvi pod škofoma Valerijanom in Kromacijem (Oglej) in škofom Ambrožem (Milan) združili v obrambi nicejske pravovernosti. Oglej in Milano so združila tudi nekatera nerimska bogoslužna izročila, na širšem področju cerkvenega nauka pa znanstveni vpliv škofa Ambroža in skupno češčenje nekaterih mučencev in svetnikov. Zgodovinski viri kažejo, da je dal pobudo za koncil v Ogleju leta 381 milanski škof Ambrož, Kromacij pa se ga je udeležil še kot duhovnik in desna roka oglejskega škofa Valerijana. Ta je predsedoval koncilu, ki je opravil z arijansko zmoto. Kromacija je kot naslednika škofa Valerijana po vsej verjetnosti posvetil leta 388 sam škof Ambrož.

Dr. Alessio Persič je tudi predstavil katalog razstave. Obsega 511 strani s 512 ilustracijami, izdala ga je milanska založba Silvana Editoriale, njen avtor pa je Sandro Piussi.