TEORIJA IN FILOZOFIJA ZNANOSTI
(III. letnik AB; ponedeljek 11:20 - 13:00)
Uvodna
opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
-
prisotnost študentke
na predavanjih, ki se vsakič
beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni
bila prisotna, tisto
leto ne more dobiti ocene);
- tri
kratke pripombe/izročke dolžine
približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta
vprašanja
– te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji
teden) po danem predavanju,
nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3
min) predstaviti
pred kolegi;
Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.
6. oktober 2008:
Misel in zavest. Utemeljitveni teoriji: 1. Fenomenologija supervenira na intencionalnosti. 2. Intencionalnost supervenira na fenomenologiji. Problem: pojavi intencionalnosti niso primerki splosnosti, ampak so enkratni. Predlog: teorija enakosti intencionalnost = fenomenologija. Razmejitev s psihofizicno identitetno teorijo tipov (splosnosti: voda = H2O) in primerkov-primerkov.
13. oktober 2008:
Zavest in misel (fenomenologija in intencionalnost). Supervenienca: splosna, razlagalna. Emergenca: posamicna, ni razlagalna. Rezultanca: posamicna, razlagalna. Lepi vzorci, ustreznost. Intencionalna vsebina / nastopi intencionalne misli v svetu.
20. oktober 2008:
Povnanjene teorije pomena nimajo sveta. Pomen in smisel (Frege). Povnanjene teorije: vzrocne, smotrnostne. Svet: zavedni dozivljajski svet. Fregejevske in Russellovske teorije pomena.
27. X. 08:
Argumenti za demokracijo: instrumentalni, vrednostni. Instrumentalni argumenti proti demokraciji.
3. XI. 08:
Teorija pomena zavestne misli. Obicajna podpora teorije pomena: dojemanje resnice kot neposrednega ujemanja. Vzrocne teorije pomena oskrbijo neposreden stik med imeni in bitnostmi v svetu. Problemi: univerza, simfonija. Stavki s tema dvema so se vedno resnicni, ceprav enoznacne bitnosti ne obstajajo. Resnico takih stavkov pojasnimo s posrednim ujemanjem. Stavki so resnicni, ker se ujemajo s svetom, cel svet je ustvarjalec resnice. Osredisceni mozni svet kot semanticni model. Problem: obmocno osredotocenje za stavke kot je “Macka je na predprazniku”. Ker je aksiomatsko gledano cel svet ustvarjalec resnice, se komplement obmocja izraza v zavestnem ozadju pomena. Pomen je temeljno holisticen in ni atomisticen. Semanticni svetovi niso materialni , ampak ozki izkustveni svetovi. Zavest v pomenu, z vsemi pretanjenostmi, je zato pri njih razumljivo prisotna.
10. XI. 08:
Vrlinska spoznavna teorija. Vednost: zivalska (Vp), refleksna (VVp). Vescina, varnost, obcutljivost.
8. XII. 08:
Spoznavni kontekstualizem: ena vednost s spreminjujocimi resnicnostnimi vrednostmi glede na kontekst. Vrlinska spoznavna teorija: dve vednosti: zivalska in refleksivna. Obmocna poznunanjena zivalska vednost, cezsvetna povnanjena/ponotranjena refleksivna vednost.
15. XII. 08:
Dusevna vzrocnost. Vzrok, ucinek: atomizem, holizem. Ozadni, obrobni pogoji. Dusevno, fizicno. Dualizem. Enakost: tip-tip, primerek-primerek. Behaviorizem: vhod, izhod, crna skatla. Zmoznosti, dispozicije.
22. XII. 08:
Razvoj logike v Sloveniji: poznosrednjeveska epistemicna logika, aristoteljanska, fregejevska, neformalna, protidejstveniki, deonticna logika. Filozofija znanosti in fenomenologija.
5. I. 09.
Problem pegaste kokosi in spoznavne vrline. Vednost: neposredna, refleksivna. Kroznost, temelj, neskoncnost.
12. I. 09.
Nejasna vsebina v jasnem svetu. Nejasnost: individualisticni niz, kolektivisticni niz, protislovne normativne zahteve, dobrohotna nesovisnost. Nejasna vsebina impresionisticne slike, jasni zavestni enkratni dozivljaji. Oprimerjenje, zavestna posamicna udejanjenja.
19. I. 09.
Upravicenje: utemeljitveno in sovisno. Dobrohotna kroznost: utemeljitvenost, sovisnost, utemeljena sovisnost. Zivalska in refleksivna vednost. Utemeljitev: i. primerna, ker resnicna, ii. vesca, vrla, torej resnicna, a ne nujno udejanjena, iii. Zagotovljena: resnicna, zato ker je vrla.
16. II.09.
Najasnost: 1. Prevrednotenje (supervrednotenje): brezmejnost; svet: jasen, brez dlakocepskih meja, jezik/misel: nejasna. 2. Spoznavni pristop: meja; svet: jasen (meja); jezik/misel: nejasnost. Jasnost: dlakocepstvo, odpornost.
23. II. 09.
Vrlinska spoznavna teorija. Vap = p&Pap&Uap. Vednost: zivalska, reflektivna; upravicenje: zanesljivost, razvidnost; vednost: zunanja, notranja; okolje: obmocno (svetno), cezsvetno. a. natancnost, b. vescina, c. izurjenost. Prepricanje: a’ resnica, b’ spoznavna vescina, c’ resnica zaradi vescine. +Vap = VVap. Varnost: prepricanje je varno, ce je malo verjetno, da bi bilo napacno, ce ga imamo. Obcutljivost. Cezsvetna zanesljivost-razvidnost.
2. III. 09.
Argument proti svobodni volji (Libet). Svobodna volja. PAP. Fenomenologija dejavnika kot izvora delovanja, proti izkusnji vzrocnega delovanja dusevnih stanj. Sanje in skepticni scenarij. Rezultanca in supervenience.
Frankfurtov primer kot postavitev pod vprasaj nacela drugih moznosti (lahko bi deloval drugace) kot predpostavke svobodne volje. Razsirjeni primer (ne le enkratno, pac pa sistematicno onemogocanje svobodne volje: spremeni znacaj). Spoznavni Frankfurtov primer (Micka ima resnicno prepricanje, a v vsakem primeru bi imela to prepricanje zavoljo demonskega scenarija), razsirjeni spoznavni primer. Demonski spoznavni primer z napravo, ki onemogoca neresnicna prepricanja: problem, da spremeni znacaj, spoznanje ni delovanje. Refleksivna vednost in zivalska vednost.
Pozorna enakost. Teza enakosti med intencionalnosjo in fenomenologijo. Kaj nam o tej tezi lahko povesta tanka in debela razlaga razmerja med pozornostjo in fenomenologijo?
16. III. 09.
Naturalizacija dusevnosti. Emergentizem, materializem. Teorija enakosti in funkcionalizem. Dologorocne teorije intencionalnosti, locitev fenomenologije. Zavestna naperjenost. Fenomenologija: razumevanje, dejavnost, naravnanost, vsebina. Vzrocna izkljucitev dusevnega, izkljucitev dejavnika in zdruzljivost.
23. III. 09
Domisljijska ne-aristoteljanska logika. Zavrnjena izkljuceni tretji in neprotislovnost. Zaznavanje negativnih dejstev. Logika pojmov in dejanskosti. Zemeljska, domisljijska , metalogika.
30. III. 09
Predstave, misli, custva, stremljenja (najstva). Pozornost, osrediscenje. Ozadje in upravicenje: razvidnostno: atomisticno, koherentno. Morfoloska vsebina.
6. IV. 09.
Ugovori spoznavni povnanjeni zanesljivosti: jasnovidnost, resnicnost. Ni zanesljivo? Dodatni podatki: spodbijajo resnicnost, dvom v lastno jasnovidnost, v splosno zmoznost jasnovidnosti. Norman. Poskodbe mozgan. Obmocna, svetna, cezsvetna zanesljivost. Cezsvetna zanesljivost bistveno vsebuje fenomenologijo. Morfolosko upravicenje se delno naslanja na spoznavno ozadje, ki ni dostopno zavesti.
20. IV. 09.
Dvo-vrednostna logika, vec-vrednostna logika, cez-vrednostna logika. Filozofska panoga: logika, ontologija, spoznanje. Svet: dejanski svet, mozni svetovi, cezsvetno okolje. Svoboda, determinizem.
4. V. 09.
11. V. 09
Morfoloski racionalizem: dispozicijski
ucinek moralnih splosnosti pri tvorbi moralnih sodb. Izrecne, posredno morfoloske
in neposredno morfoloske vsebine. Schrödingerjeva mačka: veckratni svetovi in
mozni svetovi. Nomolosko-deduktivna znanstvna razlaga. Turingov test.
Kot je bilo dogovorjeno v
začetku šolskega leta lahko
študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri
predmetu opravi z
delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi
izročki
oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so
mnogi
študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je
tukaj ključ kako
lahko nadomestijo neopravljeni del:
- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj
izročkov) mora
za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature
spodaj po lastni
izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del
in na
vprašanja iz snovi predavanj.
- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ
naslednji: če ima
oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem
izbere tri
enote
(primeri:
(primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a
oddala
le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama
literature
in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na
vprašanja iz
snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva
izročka,
seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo
seminar in
2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)
Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila
seminarja,
potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu
odgovarjati
na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na
vprašanja iz predavanj.
Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila
predstavljena na
predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj
z
povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo
kvalitetnih
spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of
Philosophy, ipd.)
Seznam literature:
1. Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrč, Matjaž. Pojavi in psihologija. (ZIFF, Ljubljana 1995).
3. Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1988).
4. Strahovnik, Vojko. “Uvod v vrlinsko epistemologijo.” Analiza 3/2004, str. 101-118.
5. Vojko Strahovnik. "Moralna fenomenologija in fenomenološki argumenti”, Analiza, 2007/1-2, str. 73-95.
6. Potrč, Matjaž.“Kaj je filozofija?*”
7. Potrč, Matjaž. “Vague Content in a Non-Vague World – 2.”*
8. Potrč, Matjaž. “Many-Valued Logic and Philosophy.”*
9. Potrč, Matjaž. “Wimpy Vagueness Objection.”*
10. Potrč, Matjaž. “Compatibilist Freedom.”*
11. Potrč, Matjaž. “Intentionality in the World.”*
12. Potrč, Matjaž. “Supervenience and Truth (Abridged).”*
13. Potrč, Matjaž. “Transglobal Ontological-Normative Mental Causation.”*
14. Potrč, Matjaž. “On What There Is.”*
15. Potrč, Matjaž in Vojko Strahovnik. “Particularist Compositionality.”*
*dostopno na spletni strani prof. Potrča pod “Članki”