MORALNA TEORIJA 2012/2013
1. sem.; ponedeljek, 11:20-13:00 (pred. 434)
red. prof. dr. Matjaž Potrč
Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne teorije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). V akad. letu 2012/2013 se bo predmet ukvarjal posebej s temo razlogov.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj (vsaj 9). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj (vsaj 6), bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej seznam na koncu)
Za vsebino predmeta glej tudi:
TBA
Vsebina predmeta 2012/2013 - razpored
- Uvodno srečanje (8.10.)
- Peter van Inwagen: Is It Wrong Everywhere, Always, and for Anyone to Believe Anything on Insufficient Evidence? (15.10.)
- Derek Parfit: Normative Reasons (22.10.)
- Derek Parfit: Objective Theories of Reasons (29.10.)
- Jonathan Dancy: Reasons for Action (5.11.)
- 12. 11. 2012 - Filozofski maraton: Mišljenje (prof. Matjaž Potrč in prof. Seppo Sajama)
- W. D. Ross: Objective Judgment in Ethics (19.11.)
- David Brink: Rational Authority and Morality (26.11.)
- Roger Crisp: Reasons (3.12.)
- Christine: Korsgaard-Sources of Normativity: Lecture I (10.12.)
- Michael Smith: An Anti-Humean Theory of Normative Reasons (17.12.)
- Herman Stark: Reasons Without Principles (7.1)
- Horgan and Timmons - Illuminating Reason (14.1.)
Opis vsebine
8. X. 12
Moralni razlogi. Razlogi: teoreticni: razlogi za prepricanje; prakticni: razlogi za dejanje, namero. RAzlogi: objektivni (neodvisni od mene, veljajo za vsakogar); subjektivni (odvisni od mene). Kaj (lahko) steje kot razlog (za dejanje). Utilitarizem: razlogi.. posledice dejanj - vrednost. Hume: prepricanja & zelja = dejanje. RAzlogi - nacela. Moralna teorija: metafizika (vrednota, pravilno). Teorija pomena (pomen: moralni pojmi, moralne sodbe. Spoznavna teorija. Moralna psihologija: moralna motivacija. Dobro, slabo, moralno pravilno, napacno, vrlina, pravicnost, nacelo, razlog. Povsod, vedno in za vsakogar je napak, da tvori prepricanja brez zadostnih dokazov. Racionalno nestrinjanje.
15. X. 12
Racionalno nestrinjanje: argumentacija, uvid. Skepticizem. Cliffordovo nacelo: ne / ja: Ali verska prepricanja zapadejo nacelu? Ne / ja: Ali enako velja za filozofska, politicna prepricanja? Ne: zakaj? / ja: Nacelo razlike: Strozji Standardi za Religiozna prepricanja v enaki standardi in jih verska prepricanja ne dosegajo. Nacelo razlike: zakaj? Ce ga sprejmemo, katero polovico uporabis? Ssr: zakaj? / Esr in jih religiozna prepricanja ne dosegajo: zakaj? Dokazila: ozko / siroko (uvid). Verska prepricanja, filozofska prepricanja: ni empiricne potrditve. [Naslednjic: Normativni razlogi: razlika: a. razlogi na podlagi katerih odlocitev sprejmemo. b. dobri razlogi za to odlocitev.]
21. X. 12
Razlogi. Normativni pojmi: dobro, slabo, moralno pravilno, vrlina oz. hiba, razlog. Racionalnost. Dejavnost. Derek Parfit: Reasons and persons 1984, On what matters 2011. Utilitarist. Moralno dejanje: dolocajo ga posledice dejanj. Katere so posledice, ki stejejo: mnostvo dobrin: izogibanje bolecini, srecnost. Etika, osebna identiteta, svobodna volja. Kaj je pomembno -- v objektivnem smislu. Nasprotje nihilizmu (nic ne steje), subjektivizmu (pomemben za, relativno). Utilitarizem, deontika, konstruktivizem (Rawls, Scanlon). Razlogi: odsivnost na, racionalnost. Razlogi za prepricanje, dejanje, zeljo, cilj, oblikovanje custvene naravnanosti. Razlogi so dejstva. Ni nujno, da se zavedamo dejstev. Vendar dejstva so razlogi. Razlogi so prepricanja o dejstvih. Razlogi lahko imajo razlicno moc, tezo, pomembnost. Razlogi si lahko nasprotujejo, lahko jih sestevamo. Razlogi: odlocilni (Kaj naj storim? zgolj razlogi; Kaj je racionalno storiti? pohvala, graja), mocno odlocilni. Zadostni razlog. Dani razlog / dejanski razlog. Racionalnost je vezana na prepricanja, ne na dejstva. Pohvala, kritika: glede na prepricanja, ne dejstva v svetu. Zahteva polne racionalnosti? Ne. Vendar: minimalni standardi racionalnosti, neprotislovnost. Razlogi: motivacijski (zaradi njih delujemo), normativni (dejstva v prid, proti), kaj naj storim v moralnem smislu. Moralni razlogi odlocilni? Ja, ne. Razlog -- dobro. Ali je dobra stvar -- ralog. Izvedeni razlog (a, b, c, d): ni normativne moci.
29. X. 12
Objektivni razlogi. Dejstva, vrednote. Subjektivni razlogi. Zelja, motivacija: utemeljene v razlogih. Odzivnost na razloge. Estetsko ugodje je del pojma dobrega zivljenja: dejstvo, da je to del dobrega zivljenja mi daje razloge, da to zasledujem. Intrinzicne, ekstrinzicne lastnosti; instrumentalno dobro. Razumni smo, ko se ustrezno odzivamo na razloge. Cokolada: Uzitek razlog? Ne. Razlog za zeljo, zelim: Ja. Ugodje, odsotnost bolecine: vredno. Subjektivist: Uzitek, zelja: razlog za to, da storim. Razlogi: 1. prepricanja, 2. zelje, 3. dejanja. Oblikovanje 1, 2 ni odvisno zgolj od nase volje, ne gre za pasivnost. Odzivnost neprostovoljno. 3. vplja, prostovoljno. Razlogi: za dejanja, za prepricanja. Psiholoska stanja / objektivni razlogi.
5. XI. 12.
Razlogi za dejanje. Holizem. Namera. Razlogi: a. (M) motivacija: v luci cesa delujemo? b. (N) Normativni: ali je delovanje dobro? M in N delita presek na Vennovem diagramu; nista dve posamicni mnozici. Kaj nas motivira? Nasa prepricanja. Ne dejstva. Kaj je razlog mojim dejanjem? Dejstva. Hume: Prepricanje & zelja -> dejanje. Dancy: Prepricanje kako je s svetom & Prepricanje kako bi bilo s svetom -> (stanje motiviranosti = zelja) -> dejanje. Razlogi (normativno): a. prepricanje, b. dejstvo. 1. Zakaj? (ni povezano z mano), 2. V luci cesa si deloval (mora biti povezano z mano). 3. Ali dobri razlogi? (Normativni vidik). Psihologisti: motivacijski razlogi so prepricanja, dobri razlogi so dejstva: dve zadevi. Dejstvo odvisno od mene. Ce nisi psihologist: Dejstvo je neodvisno. Humeovci: motivacijski razlog je prepricanje. Internalizem: Povezava prepricanje (sodba) & motivacija (delovanje) je nujna (notranja). Eksternalizem: ta povezava je nakljucna (mozno je, da imamo prepricanja, ne pa motivacije). Internalizem: Ce imam dober razlog, dejstva, sem motiviran. Dancy: lahko imam dober razlog, pa nisem motiviran (neodvisen od psihologizem/antipsihologizem). Zavezan si -> zmores. Razlogi; a. normativni vidik - dober razlog (upravicenje). b. motivacijski vidik - v luci (razlaga). [Naslednjic Ross: Kaj so dobri razlogi za delovanje, katera so dejstva v svetu, ki so dobri razlogi? Vezani na splosne dolznosti: pravicnost, iskrenost.]
12. XI. 12.
Misljenje. Seppo Sajama: Misljenje in zganjanje severnih jelenov. Misljenje je vsecna dejavnost.
19. XI. 12.
Normativna struktura moralnih teorij: monizem, pluralizem, partikularizem. Pluralizem: vrednote, dolznosti. Razlicne stvari so vredne, vec dolznosti. Ne moremo jih zvesti na eno dolznost. Mnostvo med seboj nezvedljivih moralnih dolznosti. Vrednote: vrlina, ugodje, vednost, pravicnost. Vredne same po sebi. Neskodovanje. Izhajajo iz odnosov v katerih se znajdemo v svetu. Izogib napetostim znotraj moralne teorije: to niso prave dolznosti ampak prima facie dozlnosti. Konflikt dolznosti: moralne dileme. Prima facie dolznost: O (a v b) (obljuba, pomoc v nesreci). 1. Oa, 2. Ob, 3. - mozno (a & b), 4. O (a & b) (OA, OB - > O (A & B) (obveznost prespostavlja moznost OA -> mozno A). 5. mozno (a & b) (iz 4), 6. mozno (a & b) & - mozno (a & b) (protislovje). Prima facie dolznosti napacno: navidezne dolznosti. Moralni ostanek, obzalovanje, nadomestna dolznost. a - se vedno ima pomen. b - odlocimo se za b. Moralno obzalovanje: nasprotniki dilem tudi proti obzalovanju. Prima facie dolznosti: v vecini primerov (statisticno): obicajno, normalno. Utilitarizem: dejanj (moralno pravilno dejanje ima najboljse posledice), pravil (dolgi rok za druzbo najboljse: Ne lazi!). Sodbe: temelj (dejstva: neposredne sodbe), objektivnost (dejstva, neodvisno od psiholoskih vplivov). Dobro: zazeleno, moralo bi biti zazeleno, kar uresnici moje zelje, kar privede do ugodja: subjektivni vidiki. Kako lahko o dobrem/pravilnem nekaj vemo, kako lahko upravicimo te sodbe? Moralna intuicija. Intuicija: samorazvidnost. Vednost, ki jo pridobim na podlagi dobrega razmisleka o neki stvari sami. P -> Q, P. .: Q. MP. Prima facie dolznosti: pravicnost, zvestoba, povracilo, dobrotnost, neskodovanje. Vednost: moralna intuicija. Uvid. Moralna pomembnost. Samorazvidnsot. Uvid: vedno moralno pomembno. Konkretno dejanje: uvid: spretnost presoje (mnenje). Dobro: uvid: vrlina, ugodje, vednost. Ross: ljubezen: dobrotnost, ugodje, vpogled/vednost. Vrednota, vrednosti. Konkretna stvar. Moore: organske celote. Uvid. Dejanje je moralno pravilno ko ima najboljse posledice. Hudic: zlobna dela, uzitek. Objektivnost: dejstva = razlogi: moralno pomembno odnosi: prima facie dolznosti. Ugodje, vednost. Sodba: dobro. Moralno pravilno. [Naslednjic: zagovor moralnega realizma. Manj poudarka na objektivnosti, vec poudarka na moralnih dejstvih.]
26. XI. 12.
Sestavljanka o racionalnem nadzoru morale. Objektivnost: (I) Moralne zahteve so izven interesov moralnega dejavnika. Vs: Relativizem, minimalizem. Internalizem: (II) Moralne zahteve nujno oskrbijo dejavnikove razloge za dejanja. Vs: Eksternalizem. Osrednost dejavnika: (III) Razlogi za dejanja so odvisni od dejavnikovih interesov. Vs: Neodvisnost od dejavnika. Neodvisnost: (IV) Ni nujne povezave med dejavnostjo usmerjeno k drugim in med dejavnikovimi interesi. Vs: Metafizicni egoizem. Egoist: strateski, racionalni, metafizicni.
3. XII. 12
Razlogi: normativni, razlagalni; motivacijski (zelja po pivu), ne-motivacijski (slano kosilo). Realizem, dobrobit: ne-moralni, dobro: nenaturalizem (Moore), naturalizem. Moralno pravilno dejanje: tisto, ki v najvecji meri zadovolji interes. Dolznost. Realizem: 1. nekognitivizem (moralne sodbe so izraz custev, naravnanosti do sveta, motivacija; smer ustrezanja: motivacija; dejstvo in prepricanje: od mene neodvisno, motivacija). 2. supervenienca (prepricanje <- svet, zelja -> svet; moralne lastnosti M (projekcija: Blackburn), naravne lastnosti N: realist: del nasega ustreznega razumevanja pojma razlog). 3. objektivna dejstva z moralnostjo? realizem: vsebinski (dobrobit), postopkovni (postopek, ce se ga drzimo, nam da moralnost). Nihilizem - vsebinski realizem: notranje, normativna bitnost. Razlogi - motivacija (normativni, prepoznava kot motivacijske razloge, dobrobit). Razlogi -/-> vrednost, vrednota (Moore: nam daje razlog, da to udejanimo), stvari so vredne, ni razloga, da bi to storili. Naslednjic: zagovor postopkovnega realizma.
10. XII. 12
Normativna vprasanja, upravicenje. 1. Voluntarizem, 2. Realizem a. postopek, b. substanca: oba objektivnost; substanca: neodvisno normativne bitnosti: dolznosti, vrednote; ugovori realizmu: metafizicno, spoznavno. 3. Premisljeno sprejemanje, 4. Volja. Postopkovni realizem. Najstvo prepostavlja zmoznost. [Naslednjic: Moralni problem. Motivacija: Zakaj naj to storim? Cemu biti moralen? Metafizicno: naturalizem, nezvedljivost.]
17. XII. 12.
Razlogi: motivacijski (Humovski) zelje; normativni (ne-Humovski) prepricanja, upravicenje. Motivacjiski brez normativnih, normativni brez motivacijskih. Zorni koti. Razlaga dejavnosti: intencionalna (vzrocna: prepricanja, zelje), premisljena (racionalnost, normativnost). Uganka o razlagi dejanj. Normativni razlogi: zelje ja in ne. Razlogi: de dicto, de se.
7. I.13.
Upravicenjski razlogi brez nacel. Moralni partikularizem, etika brez nacel. Moralnost je bogata, ni pravil brez izjem. a. Normativnost: analiticna resnica? Razlog v prid dejanju. Ne sledi pojmovno, da povezano s splosnostjo. b. Struktura: R - X. Univerzalnost (vse ali nic), ne splosnost (stopnje, vsebina). Splosnost (Hare: Nacelo 1 (Neresnicnost: sadna drevesa) Nacelo 2 (Neresnicnost: drevesa); Popper: pojmi kot vse bolj obsezni krogi). c. Podrocje: etika. d. Prakticno. Moralna lastnost: nepristranskost, univerzalnost; fizikalne lastnosti. Emergenca, supervenienca. Nacela: univerzalnost -> Splosnost. [Naslednjic: Vloga moralnih razlogov v presojanju? Socialna psihologija, eksperimentalna psihologija. Intuicionizem: na podlagi psiholoskih raziskav: vecinoma tvorimo moralne sodbe spontano, odvisno od situacije. Nato podamo razloge, ki si poustvarjeni za nazaj> niti docela deduktivno, niti prosti model. Srednja vloga: razlogi osvetljujejo odlocitve, tudi ce nismo pozorni na njih.]
14. I.13.
Osvetljujoči razlogi. Med racionalizmom in intuicionizmom. Neopisni kognitivizem. Argument moralne zemlje dvojčice.
Prisotnost
Baloh Urska 12
Besic Ervin 4
Bucar Gea 9
Hodak Lovro 8
Javorsek Miha 11
Kermauner Matej 9
Kokalj Enja 1
Kovac Pia 14
Lesnjak Vita 9
Livk Gasper 1
Lovec Ajda 10
Marjanovic Igor 1
Markelj Aljaz 12
Mitrovic Danijela 11
Mujanovic Indira 10
Podobnik Blaz 9
Presetnik Laura 8(*9)
Rener Pia 12
Slukan Nejc 10
Vertic Ziga 10
Zalokar Spela 11
Dodatna literatura:
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko "Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem", Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko."Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni" Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.