MORALNA TEORIJA 2011/2012
red. prof. dr. Matjaž Potrč
doc. dr. Vojko Strahovnik
(1. sem.; pon. 11:20-13:00)
Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne teorije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). V akad. letu 2011/2012 se bo predmet ukvarjal posebej z vprašanjem moralne fenomenologije.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj (vsaj 8). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj (vsaj 5), bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej seznam na koncu)
Za vsebino predmeta glej tudi:
TBA
Vsebina predmeta 2011/2012 - razpored
Uvodno srečanje: uvod v predmet
1. Mark Timmons, An Introduction to Moral Theory
2. Strahovnik Vojko, Moralna fenomenologija in fenomenološki argumenti. Analiza (Ljubl.), 2007, letn. 11, št. 4, str. 73-95.
3. Uriah, Kriegel. Moral Phenomenology: Fundational Issues.
4. Kirchin, Simon, Ethical Phenomenology and Metaethics, Ethical Theory and Moral Practice 6/2003, str. 241–64.
5. Mackie, J. L. Subjektivnost vrednot. Analiza (Ljubl.), 2008, letn. 12, št. 1/2, str. 69-92.
6. Horgan, T. & Timmons, M. (2000) »Nondescriptivist Cognitivism: Framework for a New Metaethic«, Philosophical Papers, 29: 121–53.
7. Horgan in Timmons, Moral Phenomenology and Moral Theory
8. Horgan in Timmons, Does Moral Phenomenology tell us about Moral Objectivity?
9. Horgan & Timmons - Illuminating Reasons (9.1.2012)
10. Potrč in Strahovnik - Rome 2012 (16.1.2012)
Opis vsebine
10. 10. 11.
Moralna filozofija: 1. Metaetika (narava moralnosti: kaj je pojem dobrega?); 2. Normativna etika (kako naj ravnamo, zivimo; kaj je dobro?) 3. Uporabna etika.
Moralna teorija (metaetika in struktura normativne etike), prakticna etika (vsebina normativne etike, uporabna etika).
Metaetika (narava moralnosti). 1. metafizika (moralni realizem, antirealizem; moralni naturalizem, nenaturalizem), 2. semantika (pomen, moralna sodba: opisno stalisce, neposino stalisce (ukaz, predpis) emotivisti (izraz custev), 3. spoznanje, 4. moralna psihologija (motivancija, delovanje; internalizem, eksternalizem; moralne sodbe – moralna motivacija, moralno delovanje, 5. moralna fenomenologija (narava moralnega izkustva).
17. 10. 11.
Smotri moralne teorije. Moralna nacela. Temeljne moralne kategorije: deonticne, vrednote. Obvezno, mozno, napacno. Moralna in nemoralna vrednota. Moralna teorija: teorija pravilnega obnasanja, teorija vrednot (nemoralne, moralne). Ocena moralne teorija. Podrocje etike.
24. 10. 11.
Moralna fenomenologija in fenomenoloski argumenti. Moore zavraca naturalizem (dobro). Primat semantike (metaetika: ontologija, semantika, epistemologija). Vrste moralnega izkustva: 1. Sodba / ni sodbe. 2. Prvega reda (moralna pravilnost, dolznost, vrednost, vrlina) / drugega reda (ze predpostavljajo sodbo prvega reda: moralne naravnanosti: sram, obzalovanje). 3. Vrednost / dolznost. 4. Neposredne / oddaljene. 5. Intuitivne / deliberativne. Fenomenoloski argumenti: P1: opis moralnega izkustva. P2: pomen izkustva, vloga (mocnejsa: narava moralnosti je kot se kaze v izkustvu; sibkejsa: moralna teorija mora prilagoditi to izkustvo). Sklep: posledice za moralno teorijo. 1. Williams (moralni konflikt: dve moralni sodbi si nasprotujeta; fenomenologija konflikta: blizje konfliktu zelja kot prepricanj). 2. Realizem. 3. Kognitivizem. 4. Pluralizem/partikularizem (normativna struktura moralnih teorij). Monizem: eno nacelo. Prima facie dolznosti, dejanska dolznost. Disjuktivna dolznost. Fenomenoloska dejstva. 1. Teorija1 kognitivizem. 2. Teorija2 *kognitivizem (moralne sodbe so najstvena prepricanja). 3. Teorija3 intuicionizem.
7. 11. 11.
Temeljna vprasanja moralne fenomenologije. Kaj? Normativna etike: dobre stvari. Meta-etika: kaj pomeni, da so dobre. Kako? Tanko, debelo. Zakaj? Kognitivizem (prepricanje, dejstva, realizem), internalizem (motivacija, anti-realizem).
21. 11. 11.
Fenomenologija in metaetika. Moralni locitveni pristop. Kognitivni ekspresivizem. Fenomenologija intencionalnosti in intencionalnost fenomenologije.
Kognitivizem, nekognitivizem. Tezava: katera so stanja? Razlicna. Kognitivisti: prepricanja: intencionalna stanja s svojo fenomenologijo. Nekognitivisti: moralne sodbe so zelje, s svojo pristno fenomenologijo. Ne moremo reci: ne eni ne drugi ne upostevajo IP&PI (intencionalnost fenomenologije in fenomenologijo intencionalnosti). Je pa argument za to: kognitivni ekspresivizem: najbolj ustrezno glede na celoto moralnega izkustva.
Moralne sodbe so prepricanja, ki delijo vse fenomenoloske znacilnosti prepricanj. Resnicno/neresnicno: sodba, dojem, kategorizacija. Kognitivni stik s svetom (Skodelica je rjava): moralne sodbe so blizu ostalim. Kognitivizem pokrije fenomenologijo. Ekspresivizem: Ne glede na to da so nase sodbe pristna prepricanja in lastnosti.
Ekspresivizem: v svetu ni vrednot: metafizicni argumenti. Ekspresivizem tudi Horgan-Timmons ne na fenomenologijo. Prepricanja izrecena v okviru vrednostnega pristopa. Moralne sodbe so resnicne/neresnicne, glede na ta okvir: glede na svet in glede na ta okvir!
Fenomenoloski pomisleki: ali je to resnicno/neresnicno? Prej ne kot ja! To ze popaci obcutek avtoritete nase moralne sodbe.
Kirchin: moralno avtoriteto moramo jemati z rezervo. Ne smemo ze predpostaviti kar dokazujemo. Moralni opis: avtoriteta: ze vgrajena teorija.
Kirchin skepticno do moralne fenomenologije. Metaeticno delo opravijo metafizicni, semanticni, spoznavni, psiholoski argumenti.
Moralna vrednota je pomembna, nas pa ne motivira vedno.
Kaj fenomenologija pomeni. Barve: obcutek, da so lastnosti predmetov. 1. Moralna vrednost je del dejanja, 2. Mi moramo to prepoznati, 3. Moralna avtoriteta. Pravilni odgovor iscemo v etiki.
Fenomenoloski argument. 1. premisa: opis izkustva. 2. premisa: svet je kot nam ga kaze izkustvo, razen ce nimamo nasprotnih pomislekov. .: Sklep za metaetiko.
Kirchin: 1. Fenomenologija ima zelo omejen pomen. Fenomenoloski argumenti se ne smejo opirati na semanticne, spoznavne argumente: v fenomenologijo ne smemo vgraditi prevec. Fenomenoloski argumenti ne morejo vzpostaviti veliko, niso argumenti. 2. Ni jasne meje med fenomenologijo in med ostalimi argumenti. Nasprotujoce zelje niso v konfliktu, nasprotujoca prepricanja so. Zavrzemo zmotno prepricanje, pri zeljah ni tako. Williams: ni jasno ali so ali niso fenomenoloski argumenti. Semanticni argumenti. Izkustvo.
Niti ne more biti da fenomenologija ne bi bila pomembna, ker je konstitutivni del prepricanj, zelja. 3. Moralna fenomenologija. Uklonljivost. 4. Fenomenoloski argument lahko uspe le, ce nasprotnik ne more zadovoljivo pojasniti vrzeli fenomenologija – nasa teorija. Barve: ni smiselno, da so lastnosi predmetov (psihologija to pojasni). Moralne sodbe so podvrzene avtoriteti izven nas. Pojasnimo, da so nasi eticni odzivi posredovani (od nas neodvisne norme). Obcutek avtoritete.
Moralno izkustvo – teorija (obstoj moralnih vrednot). 1. Strogi realizem (neodvisnost obstoja moralnih lastnosti od misli). 2. Obcutljivost, odziv: moralne vrednote, dispozicije. 3. Nekognitivizem: moralne vrednote ne obstajajo.
V koliksni meri podpora staliscem? "Izkustvo kaze vrednote kot del tkanine sveta" (Dancy, Mackie). Strogi realizem.
Kirchin: 1. Dancy je prevec vgradil v morlano fenomenologijo. Izkustvo nic ne govori o neodvisnosti od jezika, misli. "Svet je tak kot se nam kaze" prevec preprosta premisa. 2. Ker se nam moralne vrednote ne kazejo kot neodvisne od jezika, misli.
Argument 2: Nasa teorija ne sme popaciti moralne fenomenologije. Nekognitivizem prevec enostavno prikazuje nase moralno zivljenje. Vsak razlog je v redu. Kirchin: tudi druge teorije lahko pojasnijo vrzel. Zgodba. Kvazi-realizem: po nasi najboljsi presoji. Argumenti: fenomenologija ne, pac pa semantika, metafizika.
Drugo: Najbolj naravna razlaga. Ni argument. Nesomernost.
Moralni realizem: en sam odgovor, tudi moralne dileme, realist lahko zagovarja svoje stalisce. Utilitarist. Realist: nesomernost.
Moralne sodbe so, niso prepricanja. Glede na IP&PI bi morali upostevati poslednice za teorijo.
Nekatere moralne sodbe so zelje, imajo fenomenologijo kot intencionalna stanja.
Ne dopustiti prevelike vrzeli izkustvo/teorija: dober kriterij. Ni edini: semantika, metafizika, psihologija, epistemologija.
Locitveni pristop: ne glede na filozofijo, mora ce umestna semantika, upostevati moralno fenomenolgijo.
28. 11. 11.
Teorija zmote.
5.12.11.
Neopisna nravna prepricanja. Vsebina: povedna, prepricanjska, opisna; jedrna. Opisna prepricanja, neopisna prepricanja, niso prepricanja. Opisna, neopisna vsebina. Prepricanjska, ni prepricanje vsebina. Povedna vsebina. Je-prepricanje, mora-biti-prepricanje. Okvir: atomarno, kompleksno. Resnicnostni minimalizem. Zdruzitev pobedne in nravne. Pomenska prepostavka, semanticna enotnost, moralna sodba, opisnost.
12. 12. 11.
Moralna fenomenologija in moralna teorija. Moralna obveza: neposredna, posredna. Vrednote.
19. 12. 11.
Moralna fenomenologija in moralna objektivnost. Moralne dileme: tezava za zagovor objektivnosti: ce objektivno, le en pravilen morlalni odgovor. Intuicija: razlicni odgovori. Ali moralna fenomenologija porpira tezo moralne objektivnosti? Teza nevtralnosti: ne moremo dolocno reci, vec moznih interpretacij. Varcna metafizicna moznost: ne obstajajo moralne lastnosti v svetu, blizu Mackieju. Zakanj ni semanticno nujno? Dvoje prepricanj: dejstvena, nasjtvena. Objektivnost: 1. ontoloska, obstoj, neodvisno od jezika, misli (robustna, skromna), 2. racionalnisticna: objektivna merila moralnega presojanja, metoda moralnega presojanja. Fenomenologija: predmet, metoda. Fenomenoloski argument: 1. ontoloska objektivnost, 2. znacilno fenomenoloski, 3. notranji vpogled, 4. dostopnost, 5. skupna fenomenologija. Moralno izkustvo: sodba (brez sodbe), 1. reda (2. reda), dolznost (vrednost), neposredne (posredne), intuitivne* (presoja). Fenomenoloski arfgument. Zahteva ↔ ustreznost (situacijan → dejanje), moralna sodba. Intuicionizem (objektivno), emotivizem (subjektivno). Izkustvo (teorija1, T2, T3). Neopisni kognitivizem. Prepricanja: 1. dejstvena (opisi sveta): je: a je Oa, 2. najstvena (drugacna prepricanja). Jezik/misel: je, je o, naj bo; svet: a, a. Moralne sodbe, zavzetost: subjektivno.
9. 1. 12.
Osvetljujoci razlogi. Intuicionisti: moralne sodbe so spontani odzivi, niso utemeljene v razumskem, ampak so custveni odzivi. Razlogi: ozadne silnice. Notranji pogled: zavest: neposredno dostopno, zanesljivo? Omejena vloga razlogov, moralno izkustvo preseganje dolznosti. Razlogi: objektivnost: univerzalna etika. Vrlinska etika. Nismo moralni realisti, vs. argument zemlje moralne dvojcice: proti naravnim zvrstem: Moore odprto vprasanje. Neopisni kognitivizem. Kognitivizem: fenomenoloski argumenti deloma: moralne sodbe so bolj podobne prepricanjem kot zeljam. Fenomenoloska podobnost. Koliko nam moralna fenomenologija razkrije o naravi moralnih sodb? Objektivnost: podobno Mackie teorija zmote: mopralne sodbe so prepricanja, a zmotne, opis. Neopisni kognitivizem. Moralne sodbe niso resnicne ali neresnicne. Resnica kot posredno ujemanje.
16. 1. 12.
Fenomenoloska objektivnost. Teza: zdravorazumska objektivnost [obmocno]. Antiteza: teorija zmote (je-prepricanje, zmota (R/N)). Osvetljeni razlogi (naj-prepricanja: upraviceno/neupraviceno, sprejemljivost/nesprejemljivost, moralne sodbe niso niti resnicne niti neresnicne, nimajo vloge opisa sveta. Objektivnost: izkustvena zmota). Semantika, metafizika. [svetno] Sinteza: ozko in objektivnost [cezsvetno].
. Fenomenoloska objektivnost: moralno izkustvo kaze moralne presoje kot objektivne. (1) Pred fenomenoloski argument. Pomanjkljivosti: Govor o objektivnosti pred fenomenoloskim argumentom je nesmiseln. Ce nereflektirana moralna zdravorazumska zavest, ne vem kaj naj bi bila. “Zdi se mi”. (2) Po fenomenoloskem argumentu. Fenomenoloska objektivnost na temelju fenomenoloskega argumenta: Ali imamo dober argument na voljo? Metafizicna, racionalisticna objektivnost. Kvazi-realizem. Ustrezno/neustrezno. Custveni odzivi, stiri teorije: mi dopustimo objektivnost znotraj fenomenoloskega argumenta.
. Mackie: v prepricanju je zahteva po objektivnosti. Vzorci objektivizacije: zakaj se nam zdi, da je objektivno? Moralna izkusnja → fenomenoloski argument: moralna teorija, dobis vse stiri. Katera je bolj privlacna? Katera najbolje pojasni moralno izkusnjo? Ali nima drugih nezazelenih posledic? Realizem je tezko zagovarjati.
. (1) Ce pred fenomenoloskim argumentom, je tezava govoriti o objektivnosti. (2) Ce po fenomenoloskem argumentu, ni jasno: mocna ali sibka objektivnost. [Obmocno, svetno, cezsvetno: spoznavna teorija, vednost, zanesljivost spoznavnih procesov.]
. Fenomenoloska objektivnost pred fenomenoloskim argumentom, povezano z naso kvalitativno zavestjo. Zavest mora biti siroko deljena. Tudi ce MVK ali Marsovci, Ce so pri njih moralne sodbe, morajo deliti isto moralno izkustvo kako moras delovati. Nekdo, ki tega ne bi delil, bi pri njem ne mogli govoriti o moralnih sodbah.
. Horgan: moralne sodbe so neodvisne od nase teorije (deontiki, utilitaristi): pokriva se pomen pojmov (ne kot H2O, XYZ). Izkustvo mora biti pri obeh svetovih enako. Fenomenoloska aktivnost potem (1), neodvisno od tega v katerem svetu smo. Fenomenologija bi bila ista.
. Izkustvena zmota (experiential error). Ce nam uspe vzpostaviti fenomenolosko objektivnost na prvi ravni, bo vsaka teorija, (teorija zmote, osvetljenoi razlogi), ki trdi, da te lastnosti ni. Podvrzeni smo izkustveni zmoti: obcutek bo ostal enak. Izkustvo se imam, nato teorije, izkustvena zmota. Izkustvena zmota: nase izkustvo je v temelju zmotno, odvisno od moralnega. Izkustvena zmota glede na teorijo, ki jo zagovarjamo: realisti nimajo izkustvene zmote.
. Moralne sodbe → Mackie: opis, R/N prepricanja. H.T.: moralne sodbe niso opisne, so pa prepricanja. Zato: izkustvena zmota: kot prepricanja se kazejo kot objektivna glede na svet/metafiziko. Niso ne resnicna in niti neresnicna; sprejemljivo/nesprejemljivo. Izkustvo ne kaze. Katera: moralni realizem. H.T: se ne strinjamo, ko pravita, da nista teoretika zmote. Sta pa zavezana vsaj ikustveni zmoti. Kaj spremeniti pri H.T., da se zmoti izognes? Sva realista. Dodas realisticne predpostavke: sprejmes moralna dejstva. Rossovski pluralizem (mocne metafizicne predpostavke). Lahko pa spojis s H.T. silnice iz ozadja. Tudi ce smo realisti, moralna presoja lahko zgleda tako. Vse temelji na vescini predsodnosti. Ni odlocitveni postopek/algoritem, ampak je celostna sodba, ki jo lahko oblikujem spontano. Ne morem se slepiti, da sem vse faktorje ozavestil.
Opravljeno:
Bela Zlatka predstavitev Prisotnost 10
Bozic Iva predstavitev Prisotnost 10
Bucar Aleksandra predstavitev Prisotnost 5
Buzeti Uros Prisotnost 9
Crnek Tim predstavitev Prisotnost 8
Cvar Masa Prisotnost 1
Filipovic Diana Prisotnost 7
Guna Primoz predstavitev Prisotnost 9
Jager Vanja Prisotnost 9
Jencek Ana Prisotnost 8
Jensterle Nejc predstavitev Prisotnost 10
Kinga Gorka Prisotnost 2
Kiseljak Kristijan Prisotnost 9
Kordez Klemen Prisotnost 8
Kozmus Sara Prisotnost 8
Macura Dejan predstavitev Prisotnost 10
Mikec Klemen predstavitev Prisotnost 11
Novinc Damjan Prisotnost 9
Pelaj Linda predstavitev Prisotnost 8
Pirman Senta Prisotnost 10
Pogacnik Neza Prisotnost 7
Policnik Klara Prisotnost 8
Rotar Jure Prisotnost 8
Slokan Nejc Prisotnost 1
Svensek Ales Prisotnost 8
Sega Matevz Prisotnost 1
Stefancic Nadina Prisotnost 1
Vrbancic Miha predstavitev Prisotnost 11
Izpitna literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko "Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem", Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko."Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni" Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.