MORALNA FILOZOFIJA 2013/2014
2. sem.; sreda:
13:00-14:40 - pred. 325
14:40-16:20 - pred. 434
Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). Raziskan bo odnos med metaetiko in temeljno strukturo normativne etike (razmerje med deontologijo, posledicizmom, etiko vrlin, moralnim monizmom ali pluralizmom na eni strani in zgoraj omenjenimi metaetični stališči na drugi strani).
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih in sodelovanje v razpravi (predstavitev enega teksta). Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj , bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov oz. obravnavane snovi. Študent, ki ni obiskoval predmeta, ni izpolnil pogoja sodelovanja ter v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Študent se mora tudi v primeru, da je opravil vse obveznosti in izpolnil pogoj prisotnosti, prijaviti na izpitni rok, da se mu lahko vpiše pridobljena ocena.
Branje seminarskih tekstov - razpored:
Uvodno predavanje
1. Dimenzije metaetike
2. Nenaturalizem: G. E. Moore
3. Intuicionizem: H. A. Prichard in W. D. Ross
4. Emotivizem: A. J. Ayer in C. L. Stevenson
5. Preskriptivizem: R. M. Hare
6. Teorija zmote: J. L. Mackie
7. Naturalistični realizem
8. Relativizem: Gilbert Harman
9. Kvazi-realizem: Simon Blackburn
10. Ekspresivizem: Allan Gibbard
11. Kognitivistični ekspresivizem: Terence Horgan in Mark Timmons
12. Fikcionalizem: Ali Kalderon in Richard Joyce
Vsebina predmeta 2013/2014:
19. II. 2014.
Uvod v moralno filozofijo. Delitev moralne filozofije: metaetika, normativna etika, uporabna etika. Razlika med moralno teorijo in praktično etiko. Temeljni pojmi moralne filozofije: dobro, vrednota, moralno pravilno, dolžnost, vrlina. Odnos med razlogi in sodbami. Vloge moralnih načel in pravil.
26. II. 2014.
Metaetika, normativna etika, uporabna etika. Moore: zmota, analiza. Locitev: formalno, vsebinsko. Moralna metafizika, semantika, spoznavna teorija, fenomenologija, psihologija (sodba -> motivacija, sodba -> delovanje, obstoj -> razlog, internalizem, eksternalizem).
5. III. 14.
Moore: ni strinjanja. Del / celota. Naravne, nenaravne lastnosti. Ce odvzamemo predmetu nic ne ostane, vse kar sestavlja eloto so lastnosti, deli. Lastnosti: substancialne: obstoj v casu. Eksistenca / subsistenca (obstoj /zgolj bivanje; 2 je, 2 ne obstaja). Argument odprtega vprasanja. Naturalisticna zmota. Dobro: enostaven pojem, ne moremo razstaviti na dele, ne moremo opredeliti. Pojmi, lastnosti. Moralne sodbe (prakticne sodbe: motivacijske, normativne, vedno dajo razloge) / preostale sodbe (ne motivirajo nujno). Emotivisti: sprejmejo argument odprtega vprasanja, bistvena razlika moralne / druge sodbe; irealizem; stanje nasega duha drugacno kot pri ostalih sodbah. Argument odprtega vprasanja: zavracali ko naravne bitnosti in druge kategorije, ni podpiral naturalisticne zmote; iste lastnosti a razlike o izrazih koncni udarec argumentu odprtega vprasanja. Moorova normativna stalisca: bistveno: dolznost, uvid. Vrednostni pluralist. Monizem, pluralizem. Vrednote (pluralizem), dolznosti (Moore ena dolznost, Ross locene dolznosti, ni reda pomembnosti). Moore: lastnosti, obstoj. Moralne lastnosti (normativne dobri razlogi, motivacija), ostale lastnosti (zgolj opisne). Moore: sodbe: ekspesivisticno.
12. III. 14.
Uvid. Moralni monizem, partikularizem, pluralizem. Prima facie dolznosti (zvestoba, povracilo, hvaleznost, pravicnost, dobrodelnost, samoizboljsanje, neskodovanje) / dejanska dozlnost. Lastnosti: tanke, debele. Intuitivna indukcija. Silnice. Uvid: spoznanje, neposredno, nesklepalno, samorazvidno, neovrgljivo, neteoretsko. Intuicionizem: zaznavni, dogmatski, filozofski. Spoznavna teorija: utemeljitvena, skladenjska. Kognitivizem (prepricanja, opisna, R/N), ekspresivizem (custva, niso opisna, niso R/N). Zgoilj-pojmovno-razlocljivi-deli.
19. III. 14.
Emotivizem. Internalizem, intuicionizem, pomen. Vrednost je lastnost stanj stvari. Moralno nestrinjanje ni nasprotovanje. Vloga custev, motivacija. Ni meril za veljavnost, resnicnost moralnih sodb. Nestrinjanje glede dejstev, vpliv. Prepricanja R/N znanost / vrednote, naravnanosti. Prednosti emotivizma: pojasni vpliv, delovanje moralnosti. Prakticne moralne sodbe. Cena: custva, ni R/N. Nacelo preverbe: smisel/nesmiselno, empirizem. Moralne sodbe nepreverljive, vloga vpliv. Moralne sodbe so izraz custev. Emotivizem. Ni kognitivizem (prepricanja), ni realizem (obstoj lastnosti). Kaj moralni stavek opisuje? Nic. Naravna lastnost (koristnost za skupnost). Nenaravne lastnosti (nepreverljivo). Argument odprtega vprasanja. Nekognitivizem: moralne sodbe ne izrazajo prepricanj. Povrsinskost opisna, globinskost neopisna. Opredelitve moralnih izrazov, sodbe o upravicenosti takih opredelitev. Moralni pojmi navidez, nicesar ne dodajo k moralni vsebini. Izraz, opis custev. Moralno nestrinjanje: zakaj smisel, smiselno nestrinjanje vztraja. Naravnanost prevlada. Ekumenski ekspresivizem. Frege-Geach. Zatrjena, nezatrjena raba moralne izjave, jezika. Moralna obcutljivost. Zrahlja razumevanje veljavnosti. Argument odprtega vprasanja ni argument. Moore moralno nestrinjanje pojasni zakaj nestrinjanje, ce strinjanje v vseh dejstvih. Nezvedljivost pomena moralnih izrazov. Spoj prepricanje naravnanosti. Naravnanost prednost. P -> Q izraza mojo obcutljivost. Izraze lahko smiselno uporabljamo, se nanasamo z njimi. Moore spregledal: mi lahko dobro=koristno, se pa ne zavedamo nujno, da ga pripisujemo tem lastnostim. Smo lahko nevedni in uporabljamo pojme. Anaforicno se nanasamo na naso obcutljivost. Realisti: nenaturalisti, naturalisti. Dobro ima pomen, ki ni zvedljiv na opisni pomen.
26. III. 14.
Predpisnost: Hare. Neopisno. Razumna razprava. Logika moralne misli: moralne sodbe: predpisi, univerzalne. Utilitarizem (dejanj, pravil) dveh ravni: vsakdanja, kriticna. Moralne teorije: deskriptivizem (naturalizem, intuicionizem), nedeskriptivizem (emptivizem, preskriptivizem). Supervenienca, razumsko obzalovanje.
2. IV. 14.
Teorija zmote. Pojmovna, dejstvena analiza. Argument cudnosti. Moralne sodbe. Uganka: kognitivizem (R/N, realizem) / nekognitivizem (-R/N, nerealizem). Metafizicna razprava: ne-ontoloska: resnica posredno ujemanje. Opisna: opredljeno: izkljucujoca disjunkcija. Utvara: ni opredeljeno: vkljucujoci ali. Izboljsanje: dolocujoce/doloceno. Zavezanost: stavek - sodba - moralna sodba. Enakost intencionalnost-fenomenologija.
9. IV. 2014.
Moralna sodba. Kognitivizem, nekognitivizem. Vescina, vednost (kako, da). Vrednotenje, najstvo. Zavezanost. Niz sorites, brezmejnost. Prevrednotenje. Metafizicne razprave. Pogoj: razlike, prehoda (nacelo: iste vrednosti, razlicne), prepovedi. Upostevamo. Ontoloska nejasnost ni mozna. Resnica: ujemanje: neposredno, posredno. Metafizicne razprave: posredno ujemanje: ontolosko urejeno, ne-ontolosko urejeno. 1. Opisne: dolocene: aut aut, 2. Navidezne: nedolocene: vel. 3. Izboljsanje. Enkratna enakost zavestne naperjenosti. Dolocujoce, doloceno. Kako je mozna nejasna vsebina v jasnem svetu?
23. IV. 2014.
Jezik, misel, svet. Ponotranjeno, pozunanjeno. Druzinske podobnosti. Metafizicne razprave: opisna izkljucujoca; prividna vkljucujoca; izboljsanje: normativnost. Posamicna enakost fenomenologija-intencionalnost. Enakost: tipov, primerkov.
7 . V. 2014.
Traktatski monizem, Wittgenstein, atomisticni holizem. Modalnost.
14. V. 2014.
Moralna sodba. Sodba: dej, rezultat. Sodba: S-P; propozicija: funkcija-argument. Kognitivizem (prepricanje, R/N, realizem), / nekognitivizem (ne-prepricanje, ne-R/N, irealizem). Nejasnost (sorites, brezmejnost): prevrednotenje: pogoj (razlike, prehoda), nacelo (individualisticno, kolektivisticno). Ne-ontoloska metafizicna razprava: opisna (dolocena), prividna (nedolocena), izboljsana. Enkratna enakost fenomenologija-intencionalnost.
21. V. 2014.
Moralna teorija: izbire. Moralna sodba. Realizem/nerealizem. Kognitivizem/nekognitivizem. Opisnost/neopisnost. Teorija zmote: 1. kognitivizem, opisnost*, 2. nerealizem. Moore. Mackie ne uporablja besede kognitivizem/nekognitiviozem. Opisnost/neopisnost ni temeljni problem (nasprotuje pa opisnosti). Vs 2: argument relativnosti, trije argumenti cudnosti: motivacijska, spoznavna, supervenienca. Zakaj Mackie sprejemal 1? Moralna fenomenologija. Pr1. Obicajna moralna misel/jezik vsebuje zahtevo objektivnosti (se nanasa na objektivne moralne vrednote). Avtoriteta moralnosti = kategoricnost & objektivnost (R/N). Podpora Pr1: moralna fenomenologija. Pr2: Alternativi sta a. nekognitivizem in b. opisni naturalizem (dobro=ugodje, moralno pravilno=kar odobrava moja skupnost). Pr3: Nekognitivizem ne zadosti vidiku objektivnosti (R/N). Pr4: Opisni naturalizem na zadosti kategoricnosti. Pr5 .: Torej moramo sprejeti kognitivizem. Pr6 Ni taksnih vrednot. .: Teorija zmote. Fikcionalizem, neopisni kognitivizem: vsaj deloma skusali razresiti: Kaj sedaj? Fikcionalizem: moralna prepricanja lahko uporabljamo kot pripovedi. V obicajnih kontekstih kot da so sodbe R/N. V ucilnici: vse zmotne. Neopisni kognitivizem: izogib teoriji zmote: moralne sodbe so prepricanja, a so neopisne, R/N kot kontekstualno doloceno merilo. Kohler Ridge: Ce teorija zmote resnicna, revolucionarni ekspresivizem. Zamaje fenomenologijo prepricanja -> naravnanosti: izraz custev. dobro1 -> dobro2. Ne sme biti nobenih grobih preskokov. Ohrani se funkcija moralnega govora. Izrazam svoje strinjanje & stabilnost. Fikcija: problem motivacija: Matjaz Vojko: fenomenologija. Ohraniti fenomenologijo jezika/misli. Neopisni kognitivizem: moralne sodbe so prepricanja, ni vloge opisovanja sveta, ampak najstvena prepricanja. Stabilen: ohrani funkcijo moralnega jezika/govora, ohrani fenomenologijo, izogne se zmoti. To ni nujno proti Kohler Ridge, ampak dopolni: ekspresivizem. Fenomenologija, moralna sodba kot dej. Cudno: dvojnosti: kognitivizem/nekognitivizem, realizem/nerealizem. Sodba kot celota: fenomenologija, motivacija. Moralna sodba: dej (zavezanost), rezultat (propozicija). Kognitivizem, prepricanje, opisuje, R/N, realizem (Moore), / nekognitivizem, custvo, neopisno, ni R/N, nerealizem (Ayer). Metafizicne razprave: 1. Teza: opisna: ne-ontolosko, odlocljivost. 2. Antiteza: prividna: ne-ontoloska, ni odlocljivo. 3. Sinteza: izboljsanje: nova normativnost: enkratna enakost fenomenologija-intencionalnost.
28. V. 2014.
Kognitivni ekspresivizem: revolucionarni predlog. Kognitivizem, prepricanje, opisi R/N, realizem / nekognitivizem, custva, - , nerealizem. (1) Objekivna usmeritev, (2) ne obstajajo bitnosti. .: Zmota. Pr1 Obicajna moralna misel in jezik vkljucujeta vidik avtoritete etike: 1a objektivnost/resnicnost. 1b kategoricni imperativ. Obicajna moralna misel in jezik -> fenomenoloski opisi izkustva. Pr2 Tri alternativne teorije: kognitivizem, nekognitivizem, opisni naturalizem. Pr3 Nekognitivizem ne zmore prilagoditi 1a. Pr4 Opisni naturalizem ne zmore prilagoditi 1b. .: Kognitivizem je ustrezna teorija pomena moralnih izrazov in moralnih sodb. Pr5 Ni moralnih vrednot (argument nestrinjanja in cudnosti). .: Torej so vse nase sodbe zmotne. Teorija zmote. Razseznost moralne sodbe: kognitivizem/nekognitivizem. Opisni metafizicni spor. Mesane teorije (zacetek pri teoriji zmote): navidezna razprava. Izboljsanje normativnosti: morana sodba je fenomenolosko vzpostavljena enkratna enotnost fenomenologije in intencionalnosti.
Prisotnost
Bijuklic Kristina 9
Bizjak Rihard 13
Bojic Nastja 20
Bregar Grega 6
Brglez Ziva 19
Bucar Gea 20
Buljubasic Muhamed 1
Cok Metka 20
Fijavz Lucija 16
Jeraj Jus 20
Kardum Mario 3
Kapus Matej 1
Kokl Barbara 18
Kreft Jure 21
Kumar Voranc 22
Lesnik Neja 20
Nahtigal Martin 1
Plaskan Valentina 5
Plibersek Nina 21
Podbreznik Lenart 14
Repic Tanja 19
Rupar Tilen 2
Sinanovic Muanis 1
Sirnik Kristijan 21
Stojan Lucka 1
Stukelj Gasper 4
Vadas Petra 22
Zega Hana 13
Zupancic Aljaz 23
Zagar Marjeta 12
Študijska literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko "Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem", Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko."Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni" Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.