Teksti za seminarsko branje

1. Moore_Principia Ethica
2. Prichard_Ali moralna filozofija temelji na zmoti
3. Ayer in Stevenson_Emotivizem
4. Hare_Struktura etike in moralnosti
5. Mackie-Subjektivnost vrednot
6. Harman_The Nature of Morality_str 3-23
7. Blackburn_Errors and the Phenomenology of Value
8. Gibbard_Wise Choices Apt Feelings_str 3-22
9. Railton_Facts Values and Norms_str 3-21
10. Horgan & Timmons_Nondescriptivists Cognitivism
11. Kalderon_Moral Fictionalism
12. Potrc in Strahovnik_Morphological Pluralism
13. Potrc in Strahovnik_Morphological Pluralism_2

Povezava do datotek - teksti za seminarsko branje (up. ime in geslo dobijo študenti na predavanjih)

MORALNA FILOZOFIJA 2012/2013

2. sem.; sreda:

13:00-14:40 - pred. 325
14:40-16:20 - pred. 434

Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). Raziskan bo odnos med metaetiko in temeljno strukturo normativne etike (razmerje med deontologijo, posledicizmom, etiko vrlin, moralnim monizmom ali pluralizmom na eni strani in zgoraj omenjenimi metaetični stališči na drugi strani).

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih in sodelovanje v razpravi (predstavitev enega teksta). Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% (21) seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% (14) srečanj , bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov oz. obravnavane snovi. Študent, ki ni obiskoval predmeta, ni izpolnil pogoja sodelovanja ter v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Študent se mora tudi v primeru, da je opravil vse obveznosti in izpolnil pogoj prisotnosti, prijaviti na izpitni rok, da se mu lahko vpiše pridobljena ocena.

 

Opravljene obveznosti in prisotnost (povezava do *.xls datoteke)

Branje seminarskih tekstov:

Uvodno predavanje (20.2.2013)

1. Moore_Principia Ethica (27.2.2013)
2. Prichard_Ali moralna filozofija temelji na zmoti
3. Ayer in Stevenson_Emotivizem
4. Hare_Struktura etike in moralnosti
5. Mackie-Subjektivnost vrednot
6. Harman_The Nature of Morality_str 3-23
7. Blackburn_Errors and the Phenomenology of Value
8. Gibbard_Wise Choices Apt Feelings_str 3-22
9. Railton_Facts Values and Norms_str 3-21
10. Horgan & Timmons_Nondescriptivists Cognitivism
11. Kalderon_Moral Fictionalism
12. Potrc in Strahovnik_Morphological Pluralism 13. Potrc in Strahovnik_Morphological Pluralism_2

Vsebina predmeta 2012/2013:

20. II. 13.
Moralna sodba. Pojmovni zapis. S-P. Funkcija-argument. Moralna prepricanja. Miselni poskusi: violinist. Moralno pomembni vidiki: splosno. Avtonomija, ugodje, bolecina. Ali lahko zaupamo intuicijam?
Moralni filozofi: 1. Narava moralnosti. Metaetika: Kaj se dogaja ko presojamo? Vprasanja drugega reda. 2. Vsebina moralnosti. Normativna etika. Splosni pogledi: vrednota, kaj storiti? Vprasanja prvega reda. 3. Vsebina moralnosti. Uporabna etika. Igralci.
Morala: Dejansko stan je vrednot, nacel, vrlin, v druzbi. Etika: refleksije o morali: idealno stanje vrednot, nacel, praks.
Moralna teorija. / Praktivna etika: dejanja; filozofija jezika, spoznavna teprija, metafizika, svobodna volja, odgovornost.
Metaetika (primerjava eticnih teorij, konsistentnost, razlagalna moc, znanost, varcnost, skladnost z obicajnimi prepricanji, dolocnost, stabilnost). 1. pomen: semantika, (Kaj moralni izrazi pomenijo? Izjave. Pomen moralnih izjav, sodb.) 2. obstoj: metafizika, (Ali obstajajo moralne lastnosti? Kaksne vrste lastnosti so to? Znanost? Filozofija?) 3. Spoznanje, upravicenje: spoznavna teorija. (Kako lahko spoznamo, da je nasa izjava resnicna? Moralni bid, vest. Neposredna sodba. Kako upravicimo nase moralne sodbe?) 4. Presoja, dejanje: moralna psihologija. (Motivacija. Zakaj nas moralne sodbe motivirajo? Delovanje.) 5. Izkustvo: moralna fenomenologija. (Kvalitativni izkustveni vidik. Kako se pocutimo ko moralno presojamo, delujemo, da imamo dozlnost? Obcutimo: prihaja izven nas, v neko smer).
Moralna teorija: metaetika in nomativna etika (struktura normativnosti: Temeljni moralni pojem: dolznost, vrednost, zadovoljitev interesov, vrline, posledice-vrednost, dozlnost je maksimiziranje vrednosti, dispozicije ljudi ki jih bodo spodbujale). Katera dejanja so moralno pravilna. Se: zakaj so pravilna? Nacela: Ali etika dopusca splosna nacela, ali obcutljivost na posamicno situacijo? Upraviljenje? Spisek nacel?
Zgodovina metaetike. G.E. Moore 1873-1958. Principia ethica 1903. Sidgwick, Brentano, McTaggart, Rashdall, Moore, Prichard, Ross, Meinong, Hartman. Neodvisna moralna realnost, intuicija dostop, sui generis. Nezvedljivo na znanost, vrednote, vpogled. Russellov program filozofske analize: poglavitna naloga filozofov je pomenska analiza stavkov. Ayer, Russell, Carnap, Wittgenstein, Hare.
Naturalisticna zmota: O cem govorimo? Kaj pomenijo temeljni moralni izrazi? Kaj dobro pomeni? Sele potem: Katere stvari so dobre? Zato so enacili dobro z necim kar dobro ni. Dobro je: ugodje, bozji ukaz. To ni pravilno: Dobro je temeljni pojem, ki se ga ne da analizirati> Semantika: Katere stvari so dobre? Stanja duha. Kaj dobro pokeni? a. Katere stvari so notranje dobre? b. Katera dejanja moramo izvrsevati? Po Mooru nic o vsebini moralnosti. Zgolj filozofska analiza izrazov. Rawls (1970: Teorije pravicnosti): vsebinska vprasanja. Zgolj vsebinski razmisleki. Obicajna moralna prepricnja. Intuicije ljudi: v teorijo: ni metaetike.
Ali so nase moralne sodbe prepricanja? Ne: nekognitivizem, emotivizem, predpisi, ekspresivizem, kvazi-realizem, fikcionalizem. Ja: kognitivizem. Ali so ta prepricanja lahko resnicna.neresnicna? Ne: relativizem, neopisni kognitivizem. Ja: Ali so kdaj dejansko resnicna? Ne: teorija zmote. Ja: realizem: naturalizem, nenaturalizem.

27. II. 13.
Moralni nenaturalizem. Filozofska analiza. Naturalisticna zmota: moralni naturalizem, metafizicne etike. Predmet etike: delovanje: dobro. Definicija. Opredelitev dobrega: enostaven nesestavljen pojem,. Metaeticna vprasanja. Pomen/moralna semantika. Argument odprtega vprasanja. Dobro-prijetno. Vprasanje: Neka stvar je prijetna, toda ali je tudi dobra? Odprto. Pr1 Realist: obstaja lastnost dobrega. Pr2 Odprto vprasanje. .: Dobro je nenaravna lastnost. Naturalisti-realisti. Nekognitivisti: moralne sodbe ne izrazajo prepricanj, ampak nekognitivna, nespoznavna stanja (odobravanje, stremljenje). Normativne sodbe, motivirajo. Naturalisti: voda = H2O. Organska celota. Metaetika: a. Obstoj: moralna metafizika. Moralni realizem-antirealizem; nenaturalizem-naturalizem. b. Pomen: moralna semantika: kognitivizem (prepricanja) - nekognitivizem (niso prepricanja). c. Spoznanje: moralna epistemologija: antiskepticizem-skeptiki. d. Sodbe->dejanja: moralna psihologija: internalizem-eksternalizem. e. Moralna fenomenologija (argumenti na temelju izkustva so enakovredni metafizicnim, semanticnim argumentom -- moralno izkustvo ni pomembno za etiko). Sodba: izraz/izjava (stavek). Vsebina / teoreticna etika (metaetika). Ustrezne moralne sodbe. Emotivizem (nekognitivizem). Struktura normativnih teorij: temeljno (pluralizem, ugodje). Sodba: omogocila bi spojiti. Dobro, slabo, dolznost: normativne, motivirajo. Ugodno, prijetno: opisne, ne motivirajo. Moore ostal na ravni izjav, ni pa to videl kot dveh razlicnih sodb. Zdruzi teoreticno, vsebinsko etiko. Kriteriji: razumnost, konsistentnost sodb, vsebina. Hare, utilitaristi.

6. III. 13
Moralna intuicija. Moralna epistemologija / vednost-spoznanje. A. moralni skepticizem. Vednost = resnicno (vs irealizem) upraviceno (vs relativizem) prepricanje (vs nekognitivizem). B. moralni anti-skepticizem: moralna vednost, kognitivizem, realizem, kako upravicimo nase moralne sodbe? i. Fundacionalizem (temneljna prepricanja). ii. Koherentizem (skladnost), iii. reliabilizem (zanesljivost, mehanizmi), moral sense (cut). iv. spoznavne vrline (intelektualne vrline). Rawls: pretehtano ravnotezje: sklep prepricanj <-> splosna nacela pravicnosti; trdnost, tancica nevednosti. Moralni intuicionizem. Moralna intuicija, neposredni dojem: intuitivne zmoznosti. Stvari/stanje stvari - vrednost - intrinzicna vrednost, moralni status dejanja. Znacilnost dejanja. Povzrocaje bolecine - moralno napacno. Moralna intuicija - sodbe, vsebina sodb: samorazvidnost (propozicija, ki je razvidna sama po sebi in je ne moremo dokazati, izpeljati), nseklepalnost, upravicuje jih njihovo razumevanje. Moore intrinzicna vrednost, Prichard temeljne dolznosti, Ross prima facie dolznosti. Mloralna intuicija: A: kaj ni: i. ni nezmotljiva, ii. ne potrebujemo vednosti o spoznavnem statusu, iii. ni nujno takojsnja in ocitna, iv. moralni uvid ni nujno neposreden, v. ni nedokazljiva, neizpeljiva, vi. ne predpostavlja osebne kognitivne zmoznosti/odseka duha. B: kaj je: i. neinferencnost, neizpeljivost: v trenutku spoznanja. ii. trdnost, iii. globoko razumevanje, iv. predteoreticnost. Temeljna prepricanja -> izpeljana prepricanja. Moralna vednost: izpeljana: verjetna mnenja, konkretni primeri. Temeljna: vednost, splosnosti. Sinteticne a priori sodbe. Zanikana ne vodi do protislovja. Intuicija = spoznavna vrlina (E. Sosa). Zaznava, introspekcija. Ustrezno razumevanje & teoreticnost & abstraktnost. Sorites. Intelektualni videz. Sidgwick (posledicist: intuicionizem: zaznavni, dogmatski, filozofski). Moore (posledicist). Ross. Prichard: Ali moralna filozofija temelji na zmoti? Kaj je zmota? Zabloda/zmota zgresenih poskusov moralne filozofije. Priskrbeti splosno, teoretsko utemeljitev. Moralnih dolznosti. Dolznosti so samorazvidne in taksne utemeljitve ne potrebujejo. In je tudi ni mogoce podati. Dolznost je temeljni moralni pojem. Pluralizem dolznosti. Audi.

13. III. 13

Emotivizem. Analiza pomena izrazov, sodb. Izkustvo, a priori. Argument odprtega vprasanja. Custva: izrazamo, vplivamo na custva drugih. Moralni realizem, zrenje razuma, nacelo prevereljivosti. Moralni pojmi so navidezni pojmi. To da si vkradel A je moralno napacno. Vsebina stavka. Ti si ukradel A. Nestrinjanje o temeljnih dejstvih. Analiza pomena: moralna sodba se razume preko njenega pomena, analize pomena. Fenomenologija sodbe se zanemari. Ayer: moralna sodba, z njo prepricujemo. Analiza vsebine pomena, sodb. Sinonimnost izrazov. Istovetnost lastnosti. Moralni relativizem: moralna resnica je relativna, Moralne sodbe niso niti R niti N, Moralna soba: izraz; opis: moralne lastnosti, custvena stanja. Moralno nestrinjanje: vsebina (dejstvo, prepricanja, R/N), naravnanost (pozitivno, negativno). Vrednostna sodba. Emotivizem. Za: custvo -> moralna sodba, motivacija, delovanje. Znebimo se metefizicne prtljage: ni treba moralnih dejstev. Proti: prepricanost da sodbe izraz custev in ne, raven teorije/prakse. Logicni atomizem: empiricne resnice (izkustvo), a priorne resnice (pojmovne resnice): nacelo preverbe: filozofska teza (ne eno ne drugo). Problem Frege-Geach. Moralna sodba: opis necesa, izraz custev. Zatrjena, posredno (opis, sporocila). Pomensko dvoumje. Moralna sodba - izraz cistev: pomen drugacen. Pr1 Umor iz koristolubja je moralno napacen. Pr2 Ce bos storil dejanje A potem bo to moralno napacno (opis). Pr3 Dejanje A je umor iz koristolubja. .: Dejanje A je moralno napacno. Pomen ni isti; sklepanje ni veljavno. Hare: Moralne sodbe so ukazi: drugim sporocamo. Utilitarist. Dve ravni moralnosti: filozofska, zdravorazumska.

20. III. 13
Etika: formalno (predpisnost: moralne sodbe niso opisne, niso ozraz custev), posplosljivost. Utilitarizem: dejanj, pravil; max. dobrega, instrumentalna vrednost (pravila, vrline/znacaj, dispozicije/navade). Analiza moralnih izjav: logika. Mozgani v kadi in etika.

27. III. 13
Teorija zmote. Kognitivzem, emotivizem/nekognitivizem. Pojmovna analiza: dobro, moralno pravilno (naturalizem: motivacija?), nekognitivizem, kognitivizem (prepricanja); dejstvena analiza. Mnozica vseh stavkov o moralni domeni. Vsi taksni stavko si neresnicni/zmotni. Odmik od zdravega razuma: izvori zmote, zakaj zmota vztraja. Moralna teorija zmote (moralni skepticizem). Moralnost: vprasanja drugega reda (teoreticna), vprasanja prvega reda (vsebinska). Treoija zmote: Moralne sodbe so prepricanja, ki merijo na svet. Zahteva objektivnosti: predmet vednosti, resnicno neresnicno, neodvisnost od nagnjenj izbir, del zgradbe sveta. Motivacijskost, kategoricnost. Vrednote ne obstajajo: argument relativnosti, argumenti cudnosti (motivacijskost/predpisnost, supervenienca, spoznanje). Vzorci objektivizacije: custvena zmota. moralni nerealizem, skepticizem, subjektivizem. Kognitivizem: pomen, psihologija: zahteva objektivnosti. Nerealizem: obstoj. Realizem: naturalizem, nenaturalizem (dobro, dolznost). Nekognitivizem: kvazi-realizem. Nova interpretacija kognitivizma: psiholoska teza (moralne sodbe so pristna prepricanja), semanticna teza (moralne sodbe opisujejo svet in so s tega vidika lahko resnicne ali neresnicne). 1. Tradicionalni kognitivizem (moralne sodbe so prepricanja, opisna). 2. Tradicionalni nekognitivizem (niso prepricanja, niso opisna). 3. Fikcionalizem (niso prepricanja, so opisna). 4. Neopisni kognitivizem (so prepricanja, niso opisna): moralne sodbe so prepricanja ne-R ne-N, R/N v moralno oblozenem kontekstu.
Naslednjic: Moralni relativizem (Harman). Teorija zmote: moralne sodbe so prepricanja, vsa N. Relativizem: moralne sodbe so prepricanja, glede na (relativno). Ce bi bile moralne sodbe objektivne, bi jih lahko opazovali, mi jih pa subjektivno gledamo: moralni relativizem: kulturno, teoretsko.

3. IV. 13
Etika in opazovanje. Moralni relativizem: opisni, metaeticni, normativne posledice relativizma. Nestrinjanje, neobstoj objektivnih moralnih dejstev: vse objektivne sodbe so zmotne, relativizem (so R/N). Vzrocna odvecnost. Ali lahko moralno teorijo nacela potrdimo ovrzemo na podlagi opazovanja moralnih dejstev? To je nedopustno: moralna obcutljivost naravnanost, nedopustnost dejanja samega. Fizik, fizikalna teorija, foton, sled. Moralni presojevalec, moralna teorija, [moralna napacnost], opis dejanja fizikalen. Moralni nihilizem (neobstoj moralnih dejstev): skrajno, zmerno. Naturalizem: noralne bitnosti zvedemo na naravne lastnosti, vzrocno ucinkovite. Funkcionalizem: dobro je prava funkcija. Nimamo dobrih razlogov, da bi sprejeli obstoj moralnih dejstev: nihilizem, naturalizem (prava funkcija). Moore: naturalisticna zmota: opis, napotek. Definicijski naturalizem, Nestrinjanje: moralni relativizem.
Kvazi-realizem: teorija oponasa pogled na moralnost kot objektivno, dejstveno, neodvisno od nasih nagnjenj; razmerje moralnih sodb ekspresivizem.

10. IV. 13
Zmota in fenomenologija vrednote. Blackburnov projekt kvazi-realizma kot razlagalni program, ki nadgradi nekognitivizem ter mu pomaga razložiti navidezno realistično podobo našega moralnega jezika in prakse. Frege-Geachev problem kot problem za nekognitivizem. Moralna občutljivost kot odgovor na ta problem. Zavrnitev moralnega realizma, ki moralne lastnosti vidi podobne sekundarnim kvalitetam, npr. barvi.

17. IV. 13.
Ekspresivizem norm. Nekognitivizem: moralne sodbe ne izrazajo prepricanj, ampak druga nekognitivna dusevna stanja, ki jih ne moremo ovrednotiti z vidika R/N. Moralne sodbe izrazajo delovalcevo sprejemanje sistema norm. Racionalnost: moralna vorasanja so vprasanja o racionalnosti dolocenih vrst custev/custvenih naravnanosti. Krivda, zamera jeza. Dejanje je moralno napacno cce [nujni in zadostni pogoji] je racionalno [nekognitivizem] za delovalca, da se cuti krivega, in racionalno za druge ljudi, da mu dejanje zamerijo. X je racionalen: ne pripisemo lastnosti x-u; izraza sprejemanje sistema norm, ki dovoljuje x. X je moralno dopusten x je dopuscen v sistemu norm S1. Racionalnost. Custva: ustrezna [racionalna] / neustrezna [neracionalna] -> moralne sodbe so sodbe o ustreznosti dolocenih custev (krivda, zamera). Racionalno, ce to sprejemamo. Sprejemanje: izrazanje sistema norm, ki dovoljuje x = racionalnost / razumnost dejanja, prepricanja, custva. Moralni govor ni opisni govor R/N, ga pa posnema. Vsebinske teorije: tezave (Moore: argument odprtsge vprasanja): racionalno je to, kar omogoca prezivetje. Hume-Ramsey: pomen? podrobnosti. Koherenca izbira /dejanja. Sredstva / cilji. Analiza pojma racionalnosti? Ne! Zapornikova dilema. D1 ne izda, D2 ne izda: 1, 1. D1 ne izda, D2 izda: 10, 0. D1 izda, D2 ne izda: 0, 10, D1 izda, D2 izda: 9, 9. D1: kaj je razumno? Priznati. Ne priznati. Frege-Geach. Pr1 Laz je moralno nedopustna (N!) L. Pr2 Ce je laz moralno nedopustna, potem ne smem nagovarjati mojega brata naj laze. (N!) L -> (N!) b. .: Ne smem nagovarjati mojega brata naj laze. (N!) b.

24. IV. 13.
Dejstva, vrednote in norme. Naturalizem: metodoloski (a posteriori), vsebinski (sklepi, pojmi). Dobro = najvecja sreca najvecjega stevila ljudi. Zvadba, razlaga. Ne-moralna vrednota. Biti zazeleno za nekoga / biti dobro zanj. Dobro je zazeljeno. Dobro* kar si zelimo in vse informacija in racionalnost. Dobro**: kar bi jaz* zelel zame v dani situaciji. Moralno gledisce. Norme, racionalnost. X je moralno pravilen cee je sprejet s strani druzbe kot tak, ki privede do najvec ne-moralne vrednosti. Moralni realizem. Kognitivizem: moralne sodbe so prepricanja. Teorija resnice: sodbe so R/N. Objektivnost: neodvisnost. Zvedba: moralne lastnosti lahko zvedemo na naravne. Naturalizem: znanost. Empirizem: spoznanje. Bivalenca: izkljucena tretja moznost. Kategoricnost. Dolocenost. Obcost. Kriticna presoja. Relativizem. Pluralizem. [Kognitivisticni ekspresivizem: moralne sodbe so prepricanja in niso v vlogi opisa sveta, niso R/N.]

8. V. 13.
Neopisni kognitivizem. Kognitivizem: moralne sodbe so prepricanja, ki opisujejo nekaj v svetu. Psiholoska teza: moralne sodbe so pristna prepricanja. Semanticna teza (pomen moralnih sodb): moralne sodbe so v vlogi opisovanja sveta. Neopisni kognitivizem: psi ok, sem ne. Fikcionalizem: psi ne, sem ok. Semanticna predpostavka: Vsa prepricanja so opisna. Vsa kognitivna vsebina je opisna vsebina. Povedna vsebina, kognitivna vsebina, opisna vsebina. Kognitivizem: prepricanja opisna. Nekognitivizem: neopisne in semanticne predpostavke, niso. Prepricanje je stanje zavezanosti. Dejstvena zevezanost (je). Najstvena zavezanost (naj). Jedrna vsebina je opisna. Celostna vsebina.

15. V. 13.
Pripovedni pristop. Stavki, propozaicije, predmeti, dejstva: Ne: nedejstveni pristop. Ja: stavki, propozicije: prepricanja vanje: Ne: pripovedni pristop. Ja: Ali bomo prepricani vanje? Ne: teorija zmote. Ja: moralni realizem.
Morfoloski pluraizem. Moralna dilema: A ali B. Pluralist to vidi kot moralno vprasanje: kateri od alternativ/dolznosti dati prednost? Posledicist: spoznavna dilema: ni moralno vprasanje.

22. V. 13.
Naturalizem - spoznavna teorija. Tezava: psihologija. Kako spoznamo? Ne da pa se dobrih nacel katera prepricanja so upravicena. Opis -> (?) najstvo (normativnost). Moralna sodba: isti problem. Psihologija: opis moralne sodbe pri neposrednem presojanju. Proti-naturalist: to se ne pove kako moramo delovati. Aristotel: praktivna filozofija: kako naj delujemo. Usmerja ljudi. Povezava mormativni -- psiholoski vidiki teorij. Ce morfoloska psihologija sliko sodb: hitro, spontano (ne rezultat izrecnega sklepanja). Ne le custveni odzivi, ampak podprte z razlogi, ki so v morfoloskem ozadju. (1) Psihologija -> normativnost. (2) Normativnost -> psihologija. (Ad 1) Morfoloski racionalizem: splosni razlogi osvetljujejo moralne sodbe. Razlogi/nacela, del ozadja. Silnice. Vzrocna povezava. Ustreznost. Morfoloski racionalizem: fenomenologija moralne presoje: ko sodbo sprejmemo, je oblikovana tako, da ustreza situaciji. Psiholosko razumevanje pojmov. Katere moralne teorije postopajo podobno? Kant je dalec stran od morfoloskega racionalizma: le eno splosno nacelo (kategoricni imperativ), moralna presoja: vedno izrecno imeti nacelo pred seboj. Se ne sklada s psiholosko naravo vidikov moralne presoje. Utilitarizem eno nacelo. Psihologija: zelo veliko dela: primerjava alternativ. Blizu tej sliki: moralni pluralizem. Podobnosti z morfoloskim racionalizmom: A. Obstaja mnostvo nacel/razlogov, ki jih ne moremo poenotiti v skupni temelj. B. Moralna pravilnost/napacnost je odvisna od celote dejanja. (Samoizboljsanje, zvestoba,...) C. Moralne silnice (Ross: "tendencies"). Obljuba ne izgine, se vedno zavezujoca. Le v tem konkretnem primeru. Razlicne smeri. D. Ustreznost (fittingness): pravilno moralno dejanje je ustrezno situaciji. Daje objektivnost etiki. Zavezujocnost. Psiholoski, normativni vidiki sodb. Morfoloski, pluralisticni pristop se ujemata, lahko ju naravno povezemo. (Ad 2) Od normativnosti k -> psihologiji. Prichard, Ross, Audi. Moralni pluralizem. Intuicionizem. V spoznavnem smislu so nase sodbe moralne intuicije, temeljijo na moralnih intuicijah. Intuicija, pluralizem. Vendar, skoraj nihce ne govori o moralni psihologiji! Moralni uvid (Prichard): neposredno uvidimo naso dolznost (kot matematicno resnico). V spoznavnem, psiholoskem smislu je sodba neposredna. Pri Rossu ni moralne psihologije (le "ko smo moralno zreli, to olajsa presojo"). Audi: ni psiholoskih vidikov. Razen: Vseeno moramo razlikovati med dvema vrstama sklepa: i. sklep na podlagi sklepanja, premis; ii. sklep na podlagi premisleka: Ce z estetskege vidika ocenjujemo pesem, se nam zdi dobra. Presodimo na podlagi celote dela. Ko pa pisemo kritiko, posamezne vidike. Tudi v primeru moralnih sodb (ii): na podlagi celote dejanja. Psiholosko. To so zgolj namigi o psihologiji, ne povedo pa skoraj nic. Audi: sodba: i. sklep, ii. refleksija. Spoznavno pomembno, ne psiholosko. Zato moramo sami rekonstruirati kaj pravijo ljudje o psihologiji.
. Vsi pristopi temeljijo na moralni intuiciji, uvidu (spoznavna predpostavka).
. Nesklepalnost kot znacilnost moralnih intuicij: nekaj je uvis, ko ni rezultat procesa sklepanja. Modus tollens: P -> Q, -Q, .: -P. Uvidimo, da je pravilo veljavno. Do veljavnosti nismo prisli po sklepalnih korakih. Ce bi ga izpeljali, to ni na podlagi uvida, ampak na podlagi skpelanja. Moralne intuicije: nesklepalne v psiholoskem smislu. Obstaja dokaz zato. Veljavnost modus tollens lahko zpoznamo intuitivno, ker smo ga psiholosko sprejeli, ne da bi ga izpeljali.
. Ce nesklepalnost, pomeni, da ne moremo sprejeti racionalizma gledemoralnih sodb. (Racionalisti: moralna sodba je posledica moralnega sklepanja: premise -> sklep).
. Ce pluralizem ni zdruzljiv s pluralizmom v psiholoskem smislu, alternative: A. Socialni intuicionizem (Haidt), B. morfoloski racionalizem (Horgan-Timmons).
Morfoloski pogled na moralno sodbo nadgrajuje klasicni pluralizem, ker ta ne uposteva psihologije. Zelel bi biti racionalizem (objektivnost moralnih sodb). Racionalizem bi ga zavezal k sklepalnosti (intuicionizem v nasprotju). Morfoloski racionalizem to razresi.

29. V. 13.
Racionalno razhajanje. Stalisce prve in tretje osebe.

Prisotnost

Ambrozic Neza 22
Andolsek Crtomir 25
Bergant Nika 17
Berus Maja 23
Bezensek Marko 6
Birsa Arijana 18
Bitenc Eva 20
Bizjak Rihard 5
Bozic Tina 3
Bregar Grega 6
Cesnovar Nika 23
Cotman Leonidas 3
Dolinsek Ursa 21
Grabar Jan 24
Hutterer Kvina 23
Jan Matija 24
Jovicevic Bojana 5
Kolsek Anze 17
Korelc Domen 21
Lesar Rok 21
Lotman Lean 1
Novak Blaz 23
Pelko Masa 21
Petelin Matej 11
Radetic Teo 21
Sevnik Lun 21
Susak Elvis 22
Sokic Ivan 22
Storman Marusa 19
Svitlica Sven 19
Turk Jan 3
Ujcic Tina 21
Vajda Sandra 24
Vidensek Masa 14
Vovk Nick 22
Zagar Ales 1

Študijska literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko "Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem", Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko."Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni" Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.