MORALNA FILOZOFIJA 2011/2012
red. prof. dr. Matjaž Potrč
doc. dr. Vojko Strahovnik
2. sem.; sreda:
13:00-14:40 - pred. 325
14:40-16:20 - pred. 434
Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). Raziskan bo odnos med metaetiko in temeljno strukturo normativne etike (razmerje med deontologijo, posledicizmom, etiko vrlin, moralnim monizmom ali pluralizmom na eni strani in zgoraj omenjenimi metaetični stališči na drugi strani). V letu 2011/2012 se bo predmet ukvarjal z moralnim realizmom in moralno fenomenologijo.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih in sodelovanje v razpravi (predstavitev enega teksta). Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% (to je 18) seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj (to je 12), bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov oz. obravnavane snovi. Študent, ki ni obiskoval predmeta, ni izpolnil pogoja sodelovanja ter v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu. (Študent lahko pogoj prisotnoti pridobi tudi z udeležbo na mednarodni filoz. konferenci o etiki na Bledu od 4. do 8. junija - info: http://www.bled-conference.si ; kjer udeležba na 2 referatih šteje enako kot 1 udeležba pri predmetu).
Študent se mora tudi v primeru, da je opravil vse obveznosti in izpolnil pogoj prisotnosti, prijaviti na izpitni rok, da se mu lahko vpiše pridobljena ocena.
Opravljene obveznosti in prisotnost (povezava do *.xls datoteke)
Branje seminarskih tekstov:
1. 22.2 - Uvodno predavanje: tematski pregled in obveznosti pri predmetu (ni teksta)
2. 29.2. - Strahovnik - Teorija zmote, moralni kognitivizem in irealizem
3. 7.3. - Sayre-McCord - The Many Moral Realisms
4. 14.3. - McNaughton - Moral Realism
5. 21.3. - Railton - Moral Realism
6. 28.3. - Dancy - Dve pojmovanji moralnega realizma
7. Horgan and Timmons - Mandelbaum on moral phenomenology and moral realism
8. Horgan and Timmons - Untying a Knot from the Inside Out: Reflections on the 'Paradox' of Supererogation
9. Horgan and Timmons - Introspection and the Phenomenology of Free Will
10. Horgan in Timmons: Modest Quasi-Realisma and the Problem of Deep Moral Error
11. Potrč in Strahovnik: Phenomenological Objectivity
12. Potrč in Strahovnik: Phenomenological Objectivity
13. Potrč in Strahovnik: Phenomenological Objectivity
Vsebina predmeta 2011/2012:
Moralna filozofija
22. 2. 12.
Zavestna dejanskost. Najstvo. Izkustva: spoznavna (predstava, sodba), custvena (zelja, stremljenje). Izkustvo: moralni realizem: kako lahko moralnim sodbam pripisemo objektivnost? Sodbe se nam zdijo objektivne, neodvisne od nasih zelja, interesov. Zelje / dolznosti. Objektivna neodvisnost od nas: filozofski problemi z realizmom. Moralne sodbe so objektivne, zunaj nas. Realizem: za, proti. Moralni realizem in kvalitativno izkustvo moralnih sodb.
Moralna filozofija. Moralne sodbe: 1. predmet, obstoj: realizem (kognitivizem) /nerealizem (nekognitivizem); nestrinjanje; 2. pomen, vloga, logika: prepricanja (resnicno, neresnicno) / zelje, custva ali predpisi, ukazi; 3. upravicenje: skeptiki (ni vednosti), anti-skeptiki (vednost; a priori, vrlina); 4. motivacija: internalizem (sodbe = motivacija) / eksternalizem (sodbe =/= motivacija); motivacija, razlogi; 5. zavestno izkustvo: kaj nam kako-se-pocutimo sporoca o moralnih sodbah?
29. 2. 12.
Zmota. Fenomenoloski dozivljaji - relacija → metafizicni sklepi (realizem, nerealizem). Teza I: zdravorazumski realizem, neposredno, obmocno. Antiteza II. Iia realizem, iib irealizem; nekoherentno, skepsa, svetno. Sinteza III. Cezsvetno.
7. 3. 12.
Dobesedna dejanskost. Moralni realizmi. (1) Dobesedna dejanskost je resnicna/neresnicna. (2) Nekatere sodbe so resnicne. Resnicnostni pogoji R/N. Nekognitivizem/ kognitivizem (teorija zmote/uspesna teorija). Objektivizem, intersubjektivizem, subjektivizem. Realizem. Ross: "Umor je moralno napacen" cee je umor moralno napacen. Moore: Moralno pravilno = najboljse posledice. (I) Zdravi razum, obicajni govor: moralne sodbe: vsebina (fenomenologija). (II) Filozofska refleksija: moralna teorija. Razlage o statusu, naravi moralnih sodb. // Resnicnostna vrednost? Ne: instrumentalizem. Ja: kognitivizem. So kdaj resnicne? Ne: zmota. Ja: uspeh. Mackie: vzorci objektivizacije, zahteva objektivnosti.
14. 3. 12.
Moralni realizem. Moralno izkustvo. Realizem - nekognitivizem. Moralni predmeti, moralna dejstva, moralne lastnosti. Dobro/slabo, prav/narobe -zvedba-> "najvecja sreca za najvecje stevilo ljudi", "zadovoljitev interesov". Moralna motivacija. Internalizem/eksternalizem: 1. Prepricanje in zelja, 2. Moralne sodbe motivirajo (internalizem), 3. Moralne sodbe so prepricanja (kognitivizem). Moralni realizem: - 1: nasprotovanje Humovskemu modelu motivacije, - 2: sprejme eksternalizem. Anti-realist: moralne sodbe niso prepricanja: - 3. Moralna avtoriteta. Moralni realizem. Moralni realist: moralne sodbe so opisne. Moralni antirealist: moralne sodbe so predpisi, izraz custev, ukazi. Konsistentnost: nekognitivizem. Realist: svet. Moralni izrazi ("dobro"): Lastnost: a. moralna lastnost: zvedba?: ni vzorca (McDowell: vrlinska etika). b. Opisna lastnost (ne-moralna). Fizikalizem: "dobro": zvedba? Vrednote, vznik, supervenienca. D1 v D2 v … v Dn. Fizikalni svet. Realizem: mocan: resnica kot neposredna korespondenca, zdravi razum. Ustvarjalci resnice so atomisticne bitnosti in lastnosti. Realizem: sibak: resnica kot posredna korespondenca, ustvarjalec resnice je cel svet.
21. 3. 12.
Dejstveni naravoslovni nravstveni nauk. Vrednote / dejstva. Norme / izkustvo. Racionalizem (objektivnost, avtonomija) / naturalizem (vsebina, ?normativnost). Bivalenca: moralne sodbe: resnicno/neresnicno. Moralna dejstva, razlagalna moc. Dejstvo / najstvo (= interes), vrednote, norme. Subjektivni interes A, zvedbeni temelj (zelje, stremljenja, pozitivna naravnanost) / objektivni interes A+, ustvarjalec resnice (informirane zelje, stremljenja, pozitivna naravnanost). Objektivni interes z vidika druzbe. Norme: dejanje pravilno, napacno. Najstva. Moralne norme so norme druzbene racionalnosti.
28. 3. 12.
Dve pojmovanji moralnega realizma. Odziv na predmete sodb, (1) odvisnost od odziva, (2) ki ga sprozi dispozicijska lastnost na predmetu. Objektivnost etike: moralne sodbe so stvar odkritja/spoznanja, ne pa iznajdbe. Moralni realizem: (1) mocno (Dancy) lastnost neodvisno od nasega odziva, (2) sibko (McDowell) odvisno od nasega odziva (motivacijski internalist). Izkustvo. Moralni pojmi: subjektivno (cloveski odzivi, moralno odobravanje, neodobravanje; dobro/slabo ni vzorca), objektivno . (1) Moralne lastnosti so stvarne lastnosti, (2) moralni pojmi so subjektivni (terjajo cloveski odziv). Dve obliki fenomenoloskega argumenta za moralni realizem: preprosta, zapletena (moralna izbira). Nekognitivisti/antirealisti, "pravi odgovor": moralni realist. Predmet → dispozicijska lastnost predmeta (moralne lastnosti, izkustvo teh lastnosti) → odziv na lastnost → moralna sodba. Lastnost predmeta, sodba.
4. 4. 12.
Moralna fenomenologija in realizem. Vsebina, genericni (moralne sodbe: vsebina in naravnanost … okoliscine). Moralno izkustvo: ni sodba / sodbe; izpeljane / intuitivne; posredne / neposredne: 0. Moralne sodbe so prepricanja, 1. Obcutena zahteva, 2. Ustreznost. Dejanje - situacijaq. Moralne teorije: moralni realizem / nekognitivizem, ekspresivizem. Objektivnost moralnih sodb? Utemeljene v razlogih (vezanih na situacijo). Moralna sodba =/= R/N. Moralna sodba je R/N glede na moralni kod. Fenomenoloski argument: Fenomenologija → Metafizika. Mocni realizem: 1. Zdravi razum, okolje obmocno, neposredni mocni realizem. 2. Skepticizem, svetno, teorija zmote: zdravo razuumski realizem in irealizem; Sibki realizem: 3. Fenomenoloski realizem, cezsvetno, sibko, fenomenoloska redukcija.
11. 4. 12.
Prijateljstvo in ljubezen. Dobro/obvezno. Deontoloski status dejanj: zasluzna (motiv delovanja), obvezna, dopustna, nedopustna. 1. Zasluzna dejanja onkraj dolznosti niso obvezna (so moralno vredna). 2. Kljub temu imamo zanje dobre razloge (da jih izvrsimo). 3. Dejanja podpirajo najboljsi razlogi (zasluznost). /ni povezave/ 4. Dejanja so obvezna (iz 2, 3). Odzivi: Razlogi imajo razlicne vloge. Pluralisti: pravicnost, zvestoba, neskodovanje, dobrotnost (?). Deonticna dolznost. Vrednost. Moralna fenomenologija: 1. Obvezna dejanja: obcutena zahteva, ustreznost (popolno: krivda, dejanje, odgovornost; nepopolno: sram, oseba, samopodoba); 2. zasluzna dejanja: ?, ustreznost. Vloge razlogov: 1. Podpirajo dejanja (obvezujocnost), 2. upravicujejo dejanja (ali neizvrsitev), 3. zasluge. Zasluzna dejanja niso obvezna. Zasluge: moralna fenomenologija (zdravi razum). Zasluzna dejanja: ?, obveznost razlogi. Oa → ◊a. Vsebina: opisno, najstvo. Dejstvo-misel, najstvo-stremljenje.
25. 4. 12.
Uvid in svobodna volja. Sodba: zanesljivost: notranje, zunanje. Kontekstualizem. Svobodnjaki: S1 Lahko bi deloval drugace. S2 Svobodna dejanja obstajajo. S3 Sem sredisce delovanja. Fenomenoloski argument. Svet je tak kot ga kaze izkustvo. Ce obstaja obcutek glede svobodne volje, potem obstaja svobodna volja. 2. Filozofska teorija mora pojasniti zakaj imam kvalitativna izkustva. Problem interpretacije. Frankfurtov primer.
9. 5. 12.
Sprememba. Blackburn: Navidezni realizem, naturalizem. Kvietizem. Moznost: logicna, metafizicna, moralna, spoznavna. "Preprican sem, da je O dober (sodba - prepričanje - naravnanost), vendar se lahko motim." Psihologija, podlaga: preprican sem, da O; obstaja spoznavna moznost, da se motim - moralne lastnosti, dejstva. Svet. 1. red: laz, pravicnost. 2. red: nacela. HT (Horgan Timmons) prhitro predpostavita naravnanosti. Kvazi-naravnanosti: mi ne sprejemamo, sprejemljivost na ravni prepricanj. 0. Naravnan sem do osebe O, da je dobra. (Sodba). 1. Prepricanje: Obstaja spoznavna moznost, da O ni dobra oseba. Naravnanost: 2. ni dobra glede na to, da se lahko motim. Naravnanost. Moralna obcutljivost. M - M*, M koncna. 0. Sodba (to je dobra oseba), prepricanje, obcutljivost. Kljucno: HT: kvazi-naravnanost. 2: Mocna predpostavka, ki je ne utemeljita dovolj. Kam se premika stalisce kognitivnega ekspresivizma: ocitno se kognitivni del zgublja, ekspresivizem pa vedno bolj pridobiva na pomenu.
Psiholoski vidik. Moralna sodbe: so prepricanja (is-commitmenrt, ought-commitment) - ne-prepricanjska naravnanost (osibi tezo prepricanja, prepricanja so le); ne opisujejo sveta (Semanticni vidik). Kognitivizem: psiholoska teza: moralne sodbe so prepricanja; semanticna teza: moralne sodbe niso opisne (prvo neopisni kognitivizem kupi, drugo zavrne). HT zelo ekspresivisticno, kognitivizem le majhno vlogo. Problem: psihologija je tesno povezana z moralno fenomenologijo. "Moralne sodbe so prepricanja", vendar "fenomenologija nam moralne sodbe kaze kot prepricanja". Sedaj slika. Zmota. Moralna fenomenologija: neprepricanjska naravnanost.
Midva: fenomenoloska zmota (ne: govor v celoti zmoten). Moralna fenomenologija kaze sliko moralnih sodb, ki je zmotna slika glede na HT teorijo. Moralna fenomenologija: kaze sodbe kot objektivne, vendar realnost ni objektivnost. Ali je to pravilna cena? Realist na boljsem.
Moralni realizem (obstoj: da; sodbe: so prepricanja, kognitivizem). Moralni anti-realizem (obstoj: ne; sodbe: čustva, naklonjenost, ukaz, želja, naravnanost: nekognitivizem: ekspresivizem, preskriptivizem: ukaz). Teorija zmote: opisna prepricanja + ne: vse moralne sodbe so zmotne. Kvazi-realizem: ne: moralni govor, metaeticni govor: na eni ravni. Kognitivistični ekspresivizem: kognitivizem: moralne sodbe so prepričanja (psihološka teza: ja), ki opisujejo svet (semantična teza: ne: prepricanja so neopisna, dejstvena naravnanost, R/N). Kontekst: moralno obložen: R*/N*. Neopisna prepričanja: naravnanost: temelj moralnosti: moralna občutljivost. Moralna fenomenologija. Moralna sodba: objektivnost: fenomenologija: se nam se zdi, da dolžnost (moram A) prihaja izven mene, je name usmerjena, utemeljena v ustreznosti v situaciji, avtoriteta ni samo odraz mojega interesa. V kolikšni meri kognitivni ekspresivizem popači moralno fenomenologijo? Sodba, prepričanje (fenomenologija OK); naravnanost (?).
Fenomenalna/izkustvena zmota. Naše osebno izkustvo v zmoti, glede naše naravnanosti seže le do ene ravni. Kriteriji za sprejem moralne teorije: konsistentna, pojasni vsakdanje izkustvo, skladna z moralno fenomenologijo (da je ne popači preveč).
Teza: Obstoj izkustvene zmote popači moralno fenomenologijo. Nesprejemljiva. Realizem v prednosti.
Moralna fenomenologija ni teoretična (potem to niso naša občutja). Vrzel. Problematično, če ni dobre razlage primarne/sekundarne kvalitete. Znanstvena razlaga za vrzel: valovanje, zaznava. Pri moralni fenomenologiji pa HT nista ponudila take razlage (Poskus: moralne sodbe so neprivilegirane glede na same sebe. Prešibka razlaga.) Objekivne se nam zdijo moralne sodbe kjer nismo udeleženi.
"Moram storiti A": naravnanost - prepričanje. "Moram storiti A (naravnanost - prepričanje), vendar se lahko motim.(Kvazi-naravnanost - prepricanje o spoznavni moznosti, da ni res, da moram A."
Naravnanost: Ne moremo govoriti o o vidikih fenomenologije: neodvisnost, zmota (resnica).
Naravnanosti: jih imamo ali jih nimamo. Fenomenologija: situacija (ustreznost): Naravnanosti: objektivne, neodvisne? Smer ustreznosti. Prepričanja: svet - jaz. Želje: jaz - svet.
HT: Ni klasične teorije zmote, izkustvena zmota: vse sodbe delijo objektivistično fenomenologijo. Svet sam: ni objektivnih dolžnosti.
Naša fenomenoloija je zmotna: kaže naravo moralnosti na en način, resnica je drugje.
(R/N): tu ni zmota. Zmota je na ravni našega izkustva. HT: prepričanja so proizvod naravnanosti. Moralna sodbe so pristna prepričanja, po analogiji. Pokaži vrzel. Razrešitev: več možnih poti. Eno HT priznavata. Drugo: sprejmeš vrsto realizma, ki bo čim manj obvezujoč glede eksotičnih moralnih dejstev, šibak.
16. 5. 12.
Fenomenološka objektivnost. Realizem, nerealizem: metafizika. Objektivnost, subjektivnost: spoznavno. (1) Teza: neposredni realizem. (2) Antiteza 2a objektivnost (Mackie objektivnost prepricanja opisnost, HT neopisnost) 2b irealizem (3) sinteza. Fenomenološki argument: F - M. Objektivnost: 1. Mackie: psihologija fenomenoloska objektivnost & opisno semantika metafizika spoznanje moralne lastnosti ne obstajajo, vse moralne sodbe so zmotne. 2. Neopisni kognitivizem HT: fenomenoloska objektivnost & ni opisnosti (ni R/N), metafizično spoznavno moralne lastnosti ne obstajajo, ni teorija zmote. Objektivnost. HT: moralne sodbe so pristna prepričanja. Objektivnost: neodvisno od mojih naravnanosti. Mackie: razlaga vrzel: kako se nam zdi, kako v resnici je. HT: ljudje smo vpeti v moralno podložene kontekste (kjer vrednote načela predstavljena kot resnična), znotraj teh lahko govorimo, kot filozofi pa lahko moralni podloženosti uidemo. Razlaga vrzel izkustvo/teorije. Moralne sodbe ne R ne N: različni konteksti. Običajni, moralno podložen kontekst. Manj se zavedata ali njuna teorija lahko pojasni objektivnost moralnih sodb. Moralne sodbe so objektivne: ne privilegiramo samih sebe in sodba je utemeljena v razlogih. Fenomenološki bogati opis objektivnosti: izven nas, na nas usmerjeno. Dva različna opisa: HT ne privilegiram samega sebe, Mackie neodvisno od mojih želja. Moralne sodbe se kažejo kot objektivne ne glede na kontekst. HT objektivnost zelo ozka, nimata dobrega pojasnila. Vmesno stališče: resno vzame objektinost, vidi posledice. Racionalizem se ne zaveže obstoju lastnosti, dejstva so v redu, konsenz, idealni opazovalec. Manjka širok in nevtralni opis fenomenološke objektivnosti (Mandelbaum, HT, vendar interpretirata hitro. Predpogoj FA je teoretični opis. Kaj je FA? Argumenrt, ki pričenja z moralnim izkustvom, in na podlagi opisa izkustva potegne posledice za moralno teorijo (ne za metafiziko). Teza, antiteza: moralni realizem. Minimalna oblika FA iz objektivnosti: Nevtralni opis moralnega izkustva. Ta fenomenološka objektivnost je breme za vse moralne teorije. Vsaka moralna teorija mora pojasniti zakaj je naše iskustvo tako. Drugi imajo več dela. Racionalisti objektivna moralna dejstva, razumski odločitveni postopki. Sklep postopka objektiven. Problem. Mocni realizem je v redu, vendar do realizma ne pridemo zgolj preko FA. Sprejmemo močni realizem, zavrnemo Mackieja. Eksternalisti: ni res da moralne sodbe nujno motivirajo. Motivacijska čudnost, spoznavna čudnost. Intuicionizem odgovor, pluralnost. Cilj minimalno k čemur FA zaveže. Mackie HT ne zadostijo. Vseeno vez F - M. Zmota opisno, neopisni kognitivizem neopisno. Mackie obstajajo objektivne vrednote, naše sodbe merijo na slednje, vendar te ne obstajajo. Zato zmota. Objektivnost: Mandelbaum: občutena zahteva (neodvisnost od interesov, želja). Opis/interpretacija: v temelju tega je ustreznost ali neustreznost glede na situacijo. realisti (Ross) sreca ugodje.
23. 5. 12.
Neopisni kognitivizem in teorija zmote.(1) teza: neposredni zdravorazumski realizem, , obmocno, mocni realiyem, (2) antiteza: teorija zmote (2a)zdravorazumski realizem, (2b) irealizem, svetno, mocni realizem. (3) sinteza:šibki realizem, čezsvetno. p & -p, vključujoči ali. Fenomenološka objektivnost. Prepričanja: dejstvena, najstvena. Predstave, misli, čustva, stremljenja. Fenomenološki argument: fenomenološko kvalitativno izkustvo - metafizični sklepi.
30. 5. 12.
Fenomenološka objektivnost. Namera - dejanja - posledice. FA: F - Metafizične posledice. FA: logika moralnega jezika/misli, moralne prakse, kvalitativno izkustvo. Prepričanja/želje. Moralna teorija: pravilna izbira, klasični moralni realizem (Dancy): moralno izkustvo - moralna dejstva. Teorije zmote: moralni izkustvo - semantične posledice (Mackie: zahteva po objektivnosti). Opisne moralne sodbe. Moralna psihologija. Kognitivizem/nekognitivizem (Williams): fenomenologija moralnih sodb: podobne željam.
Fenomenologija: narava moralnega izkustva:objektivnost, avtoritativnost, kategoričnost, resnost, pomembnost, zmota/resnica, prepričanje (trdilna sodba, raylogi, kategorizirano, izrazimo s trdilnim stavkom), motivacijskost, podobnost v mreži prepričanj, bolj/manj gotovi, sklepalnost/vključenost, konflikt med moralnimi sodbami (ni ošibitve, preostanek; prepričanja: želja.
Projekt: Negativni vidik: neopisni kognitivizem: ne uživa podpore s strani FA. Pozitivni vidik: Na podlagi fenomenološke objektivnosti moralnih sodb lahko oblikujemo argument v primeru zmernega moralnega realizma. To ni dokončni argument. Le z vidika moralne fenomenologije: tetična stopnja na pravi poti, le posledice (strogi realizem) premočne.
Opravljeno:
Andric Miha predstavitev Prisotnost 15
Bernik Jure Prisotnost 1
Bezlaj Mirt predstavitev Prisotnost 19
Crnigoj Tjaša predstavitev Prisotnost 4
Ciarka Stanislaw predstavitev Prisotnost 7
Cuk Jaka predstavitev Prisotnost 18
Florjanc Neza predstavitev Prisotnost 14
Gjura Godec Ana predstavitev Prisotnost 19
Hozjan Kremen predstavitev Prisotnost 21
Jurican Svit predstavitev Prisotnost 16
Kalan Ursa Prisotnost 13
Kelbl Lucija predstavitev Prisotnost 21
Keserovic Marija predstavitev Prisotnost 20
Korosec Darian predstavitev Prisotnost 18
Markic Marko predstavitev Prisotnost 21
Mihelic Katarina predstavitev Prisotnost 19
Miklavcic Jonas predstavitev Prisotnost 23
Naglav Igor Prisotnost 6
Palmer Ana Ina predstavitev Prisotnost 19
Pavlin Martina predstavitev Prisotnost 18
Pirc Tadej Prisotnost 13
Podbevsek Jan predstavitev Prisotnost 21
Popovic Tijana Prisotnost 2
Podgornik Darja Prisotnost 5
Premec Zoran predstavitev Prisotnost 20
Rehar Barbara Prisotnost 3
Remih Jaka Prisotnost 8
Sedmak Lev predstavitev Prisotnost 4
Skrlj Nina predstavitev Prisotnost 19
Smolic Petra predstavitev Prisotnost 20
Sustarsic Anze Valentin predstavitev Prisotnost 19
Tovornik Tomaz predstavitev Prisotnost 22
Vidrih Marusa predstavitev Prisotnost 19
Vuksanovic Aljosa Prisotnost 15
Vuksic Lara predstavitev Prisotnost 18
Izpitna literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko "Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem", Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko."Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni" Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.