Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč 6.12.2004 2001/2002
FILOZOFIJA ZNANOSTI (III. Letnik AB) (Ponedeljek 11:20a-1p)
Opozorilo: nepreklicni skrajni rok akcije s
seminarskimi nalogami: 8. maj 2002. Po tem roku so možni le še klasični izpiti.
Predhodni
načrt poučevanja v letu 2001/2002:
Prva možnost:
Akcija (dve seminarski nalogi = opravljen izpit):
Izdelava
krajšega izročka (1 str. do 3 str.) na podlagi tem, ki bodo predavane v
prvem semestru, v dogovoru s profesorjem, pogovor o tej temi 5 minut do15
minut. Skrajni rok: 17. december 2001.
Izdelava daljše
seminarske naloge (12 str.) kot poglobitev teme v prvem semestru, v dogovoru s
profesorjem, njena predstavitev 20 minut. Skrajni rok: 8. maj 2002.
Skrajni roki so
nepreklicni. Kdor ne zamudi prvega roka, in kdor ne zamudi drugega roka, ima na
ta način opravljen izpit. Kdor zamudi prvi rok, se v akcijo ne more
več vključiti. Vendar obstaja še
Druga,
alternativna možnost:
Ustni izpit iz
predpisanih enot literature, in preizkus znanja iz celotne snovi, predelane v
tem študijskem letu.
Predpisana
literaura ( na izbiro (1) ali (2)) (avtor vse literature je Matjaž
Potrč) (izbira (2) je v celoti dosegljiva na spletni strani Matjaža
Potrča, pod Članki)
(1)Zbirka
(1984). Maribor: Obzorja.
Zapis in
govorica (1986). Ljubljana: Partizanska knjiga.
Jezik, misel
in predmet (1988). Ljubljana: DZS.
Pojavi in
psihologija (1995). Ljubljana: ZIFF.
»Nenaključnost
sestavljenosti« (2000). Analiza 3-4. 3-21.
»Kognitivna
funkcija prehoda« (1997). Analiza 2. 16-35.
»Kategorije in
občutki pri Quinu«. (1996) Anthropos 1-2, 66-83.
»Nejasnost je
odporna« (1998). Anthropos 4-6, 91-98.
»Dinamična
filozofija«. (1999). Filozofski vestnik 3, 153-164.
»Zaznavanje in
pojmi: temelji realistične estetike«. (1999). Časopis za kritiko
znanosti 194. 123-131.
»Dajmo vsebini
pravo mero!«. (1990). Anthropos 1-2. 223-235.
»Biološka
funkcija in funkcija orodij« (1990). Anthropos 3-4. 239-249.
(2) Relieve the
Stress! [pod:
Stress]
Beautiful
Patterns [pod: Beauty]
Metaphysical
Disputes [pod: Disputes]
Vagueness and
Norms [pod: Vague 2]
Actualism and
Blob's Timely Aspects or Metaphors
The Abundant
Cause of Because [pod: Cause]
Predavana snov
Ustreznost
(relevanca). Implikacija. Skript. Problem okvirja. Modularnost. Višji spoznavni
procesi. Znanstvena potrditev. Izotropičnost. Quinovstvo. Posamično
→ splošno. Univerzalije: tanke, debele. Tanke univerzalije so zgolj
primerki, ki pa imajo normativno avtoriteto. (15. 10. 2001)
Vednost. Vap
Ű p&Pap&Uap.
Normativnost, kontekst. Odpraviš vse možnosti, da ne-p, psst! razen tistih
možnosti, ki jih utrezno zanemarimo. Pravila ustreznosti: dejanskost,
prepričanje, podobnost, zanesljivost, metoda, konzervativnost, pozornost.
(22. 10. 2001)
Ustreznost.
Etični pluralizem. Kaj je ustrezno: a. Pravila brez izjem (ne laži), b.
Pravila z izjemami (imaš na prvi pogled dolžnost, da ne lažeš), c.
posamičnosti (laž je na prvi pogled neustrezna in negativna). Ross:
dolžnosti na prvi pogled, dolžnosti kot take. Intuitivna sodba. Moralni
partikularizem: vs. Enotnost, splošna ustreznost, polarnost. Obrat, utišanje,
brezobličnost. Ustreznostni atomizem (splošnež). Ustreznostni holizem
(partikularist): kontekst. (29.10.2001)
Redukcija (David
Lewis). Behaviorizem. Supervenienca in analiza. Zdravorazumska psihologija.
D-vloge. LMN-vloga. Dejavnost. »Duševno stanje D = zavzema D-vlogo (po
analizi). Fizikalno stanje F = zavzema D-vlogo (po znanosti). Zato, D = F.«
Tip, primerek. Vsebina. Jezik misli, proti: a. ZRP agnostična glede na
duševne predstave. b. Vsebina ni le široka. c. Vsebina ni posamične
propozicije. (De se.) d. Racionalnost. Vsebinska enota je celoten sistem
prepričanj in želja. Ta sistem je notranje stanje, ki tipično
povzroča obnašanje, in se spremeni pod pritiskom zaznavanja. Njegova
vsebina: določa jo temeljna racionalnost na podlagi vzročne vloge.
Široka vsebina je drugotna. (5. 11. 2001)
Redukcionizem
(reduktivni materializem). (a.) Vse naravne lastnosti so fizikalne naravne
lastnosti. (b) Ni večkratno udejanjenih naravnih lastnosti višjega reda.
(c) Duševna stanja so vrstno omejeni netogi označevalci fizikalnih
naravnih lastnosti. (Vloga, pojmovno). Neredukcionizem. (a) Vse lastnosti niso
fizikalno naravne. (b) Obstajajo večkratno udejanjene naravne lastnosti višjega
reda. (c) Duševna stanja so togi označevalci določenih lastnosti
višjega reda, ki so strogo večkratno udejanjene. Znanosti: temeljne,
posebne. (12.11.01.)
Identitetna
teorija. x=y. Naključnost. Voda=H20, strela=razelektritev oblakov,
bolečina =možgansko stanje. Behaviorizem,
funkcionalizem. B=ČvMv..vR. Primerek-primerek. Norec: identiteta! Vzrok?. Marsovec: identiteta? Vzrok! Pojem
bolečine je netog. Vloga – vzročna. (19. 11. 01)
Univerzalije, posamičnosti. Lastnosti. Nominalizem, realizem. Oprimerjenje. Moorovska dejstva. Podobnost. Eno nad mnogimi. Naravne lastnosti. Notranje, zunanje lastnosti. Podvojevanje. Supervenienca. Ločujoči se svetovi. Materializem. Zakoni. Vzročnost. Vsebina jezika in misli. (26. 11. 01)
Naučimo se: (a) predavanje, 3. oseba, veš da (b) izkustvo, 1. oseba, veš kako. Kvalitativno: kako je (ne: veš čemu je podobno, veš kakšno izkustvo imaš, de se). Hipoteza o fenomenalni informaciji, hipoteza materiualizma, hipoteza o zmožnostih. // Problem okvirja in prepričanje. Teorija znanstvene potrditve. Ustreznost. (10. 12. 01)
Identiteta-vloga. a=b (napačno, informacija), a=a (v redu, trivialno). Zavest (duševno) = možganski proces (fizikalno). Voda=H2O. Naključno. Tip-tip. Primerek-primerek. Funkcionalizem: različno udejanjenje, oprimerjenje. D: tip; F: ČvMv..vN. Kontekstualno. D=F glede na vrsto. Bolečina = stanje, ki ima (vzročno) vlogo v vrsti. Netogi pojem, pojem stanaj z vzročno vlogo. Redukcija. Vs. Oprimerjenje, splošnosti, normativna avtoriteta splošnega. Večkratno udejanjenje → večkratna referenca. Neredukcionizem in togost ali redukcionizem in netogost (Lewis). (17. 12. 01)
Nejasnost,
znanost, zdravi razum in normativnost. Sorites. Individualistični in
kolektivistični niz. Brezmejnost. (7. 1. 2002)
Argument proti obstoju območij: če bi območja obstajala, bi bila gole partikularije, te pa niso možne. A priori argument za nejasnost. Lastnosti.
(11.2.2002)
Normativnost: splošna pravila, izjeme, posamičnosti. Brezobličnost. Konekcionizem in filozofija psihologije, Marrove ravni opisa, dinamično spoznavanje. Moralni partikularizem. (25. 2. 2002)
Spoznavno poenotenje. Upravičenje: utemeljitev (zaznavanje, razločnost), koherenca. Spoznavna normativnost. Prespostavki: a. popolna sistematičnost: ena značilnost. b. Popolna preglednost: načela. Popolnost: načela brez izjem. Neslednost. Spoznavno prevrednotenje: i. Ena značilnost, načela, brez izjem, ii. Pluralizem, iii. Eliminativizem. Pluralizem: splošna načela veljajo, čeprav jih je več. Veljajo z izjemami. (4.3.2002)
Partikularizem: posplošitve nimajo teže. Več načel, pojasnitev. Slabo ker… kraja (splošno). »Maja se in spotika« podpora za prepričanje »je pijan«. Je dokazni material, ni pa razlog. Priročna pravila. Normativnost a. semantična, b. spoznavna. Trditev, kontekst. Osrediščeni možni svetovi. (11. 3. 2002)
Newcombov paradoks. Vsevednost. Ena škatla ali obe? (18. 3. 2002)
Vzroki in spoznanje: Potrditev v
znanstvenih teorijah. Spoznavni
sistem: bogat, ni sleden. Spreminjanje prepričanj: izotropičnost, quinobvstvo.
Ustreznost, okvir, morfološka vsebina. Spoznavna teorija: imeti
upravičenje, biti upravičen (imeti upr. In biti prepričan ker
upravičen). Ker: dispozocije ali zmožnosti. / Ena gmota in nič
načel. Monizem: a. Ontološki b. Normativni. Ad a. monizem, pluralizem,
nihilizem. Ad b: Monizem, pluralizem, partikularizem. (Koliko načel? Eno,
več, nič.; Normativna avtoriteta splošnega., posebnega.) (8. 4. 2002)
Vrline in pravila v spoznavni teoriji. Etika: dolžnosti, deontično. Upravičenost: Pravila: a. Šibka upravičenost, če spoznavna pravila niso nprekršena. b. Stroga upravičenost, če pravila vodijo. Argument proti b: 1. Če stroga upravičenost, potem nujno vednost vodijo pravila. 2. Možna je vednost brez pravil. .: Ni stroge upravičenosti. (15.4.2002)
Spoznavna teorija
in dinamično spoznanje. Vap=p&Pap&Uap.
Utemeljitev, koherenca. Podati upravičenje, biti upravičen. (22.4.2002)
Klasi]na
kognitivna znanost. Fenomenologija delovanja. Kaj uči izkušnja. Splošnost
in partikularizem. Organska enotnost in zaznavanje. (6.5.2002)
Fenomenalna zavest. Anomalni monizem. Imenovanje in nujnost. (13. 5. 2002)
Predmet in vsebina, dej. Supervenienca. Izrazi za naravnanosti. Ni območij in točk. (20.5.2002)
Splošnosti brez
avtoritete. Splošnosti brez izjem, z izjemami. Ceteris paribus: razlogi naših
dejanj? Zgolj spoznavne posplošitve. Ugovor: partikularizem nima deontologije.
Predpostavki ugovora: 1. Le splošnosti utemeljijo deontologijo, 2.
Partikularistični vzorci niso možni. Sklicevanje: splošnosti/razlog-zaradi:
posamičnosti. Pr1 Če partikularizem potem ni deontologije. Pr2
Če deontologija potem splošnosti. Zato ni možna
deontologija posamičnosti. Teza: Možno je, da najstva temelje na posamičnih situacijah. Vsa najstva so sad posamičnih situacij/vzorcev. Določbe splošnosti
se v resnici ne nanašajo na posamične situacije. Vsaj nekatera zanimiva
najstva izvirajo iz posamičnih vzorcev. Vsi zanimivi primeri najstev
izvirajo iz posamičnih vzorcev. /Mehki zakoni in splošna razlaga. Partikularizem in vzorci. Vrline in pravila.
Vzročna združljivost in problem izključitve. (27.5.2002)
Vključeni
v akcijo (1) izroček, (2) naloga, (3) skupno
Biluš Mario 8
Božič Andrej 8
Bulič Mitja 7
Ciglenečki Jan 8
Copot, Manuela 7
Dešman, Kristina (1) 7 identiteta tipov (2) (3)
Erjavec Matej 8
Gačanovič
Borislav (1) 7 redukcija (2) (3)
Gruden Neža 7
Gujtman Jasmina 8
Janša Marko 7
Jenič Saška
(1) 8 normativnost intuicija (2) (3)
Kržan Tina 8
Kurnik Maja 7
Luketina, Tanja (1) 8 naravni zakoni (2) (3)
Mitrevski Ivan (1)
8 intersubjektivnost (2) (3)
Muič Renata
8
Ogrin Sara 7
Okorn, Kristina
(1) 8 redukcija (2) (3)
Podobnik, Mojca
(1) 8 ustreznost vednost univerzalije (2) (3)
Slabina Klemen 7
Slavec Eva 7
Strniša, Erna (1)
8 vednost in kontekst (2) (3)
Toplak Polona 7
Trebežnik Ana 7
Vlasak, Mateja (1) 7 podvojevanje ustreznost (2) (3)
Vojevec Jaka 8
Vovk Maja 7
Založnik Lidija 9
Žavbi Špela 7
Žerovnik, Maja (1) 8 moralni partikularizem (2) (3)
Žura Janez 7