Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč 25.6.2006 2001/2002

FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI (III. Letnik S) (Sreda 6:50p-8:30p)

Opozorilo: nepreklicni skrajni rok akcije s seminarskimi nalogami: 8. maj 2002. Po tem roku so možni le še klasični izpiti.

Predhodni načrt poučevanja v letu 2001/2002:

Prva možnost: Akcija (dve seminarski nalogi = opravljen izpit):

Izdelava krajšega izročka (1 str. do 3 str.) na podlagi tem, ki bodo predavane v prvem semestru, v dogovoru s profesorjem, pogovor o tej temi 5 minut do15 minut. Skrajni rok: 17. december 2001.

Izdelava daljše seminarske naloge (12 str.) kot poglobitev teme v prvem semestru, v dogovoru s profesorjem, njena predstavitev 20 minut. Skrajni rok: 8. maj 2002.

Skrajni roki so nepreklicni. Kdor ne zamudi prvega roka, in kdor ne zamudi drugega roka, ima na ta način opravljen izpit. Kdor zamudi prvi rok, se v akcijo ne more več vključiti. Vendar obstaja še

Druga, alternativna možnost:

Ustni izpit iz predpisanih enot literature, in preizkus znanja iz celotne snovi, predelane v tem študijskem letu.

Predpisana literaura ( na izbiro (1) ali (2)) (avtor vse literature je Matjaž Potrč) (izbira (2) je v celoti dosegljiva na spletni strani Matjaža Potrča, pod Članki)

(1)Zbirka (1984). Maribor: Obzorja.

Zapis in govorica (1986). Ljubljana: Partizanska knjiga.

Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.

Pojavi in psihologija (1995). Ljubljana: ZIFF.

»Nenanključnost sestavljenosti« (2000). Analiza 3-4. 3-21.

»Kognitivna funkcija prehoda« (1997). Analiza 2. 16-35.

»Kategorije in občutki pri Quinu«. (1996) Anthropos 1-2, 66-83.

»Nejasnost je odporna« (1998). Anthropos 4-6, 91-98.

»Dinamična filozofija«. (1999). Filozofski vestnik 3, 153-164.

»Zaznavanje in pojmi: temelji realistične estetike«. (1999). Časopis za kritiko znanosti 194. 123-131.

»Dajmo vsebini pravo mero!«. (1990). Anthropos 1-2. 223-235.

»Biološka funkcija in funkcija orodij« (1990). Anthropos 3-4. 239-249.

(2) Dinamična filozofija

Extending out View of Cognition

The last Judgment [pod: Judgment]

Generalities Without Authority [pod: Generalities]

WWW and WWW City: Swamp Brain in a Swamp Vat is better than a Conscious Zombie [pod: Zombie]

Particularism and Productivity Argument [pod: Productivity]

Spredavana snov:

Svet, jezik, misel. Ontološka teza: obstaja zgolj ena konkretna partikularija, t.j. celotno vesolje (gmota; ima veliko časovno-prostorsko kompleksnost; ni delov. Semantična teza: Mnogo trditev, ki uporabljajo postavke zdravega razuma in znanosti, je resničnih, četudi jim v svetu nič neposredno ne ustreza; resnica za take trditve je posredna korespondenca. (17.10.2001)

Intencionalnost, intenzija, ekstenzija. (1) Ali kompleksnost zahteva lastnosti in relacije? (2) Kaj ima te lastnosti? (3) Časovno prostorska območja, na katerih so oprimerjene te lastnosti? (c) Območje O oprimerja maso M. (d) Gmota O-bmočno oprimerja lastnost masa M. (A) Kako so lahko oprimerjene duševne lastnosti, če ni ljudi? (24. 10. 2001)

Zakaj je dejanje ustrezno? Dejanje kot : a. dolžnost, b. pošta. Ceteris paribus, prima facie: splošna etična načela: zvestoba, popravilo krivic, pravičnost. Prava načela: kontekst. Pluralizem. Presojanje, sodba, intuicionizem. (7.11.2001)

Monizem (konsistenca, ustreznost, spoznavno) → Pluralizem (-konsistenca, ?spisek, ?ustreznost: a. spoznanje: partikularizem; b. - splošna metafizična ustreznost: prima facie doložnosti → Partikularizem. (14. 11. 2001)

Partikularizem. Veščina (kolo). Vednost da, kako. Intencionalnost. Predmet, vsebina: nejasna. Intencionani par soodnosnic (naperjenost na vsebino in hkratna vzvratna naperjenost zavedanja). (21.11.01)

Argumenti za partikularizem in za zmanjšanje normativne avtoritete pristopa splošnih načel. (28. 11. 01)

Kritika splošnosti: posledičnost (ker), supervenienca. (5. 12. 01)

Kontekst, redukcija. Normativna avtoriteta posamičnega, vs. Splošnost, oprimerjanje. Identiteta vloge v vrsti. (12. 12. 01)

Izbira, dejanje. Holizem razlogov, vrednot, izbire. Vrstni red vrednot. Razlaga. Pogoji omogočanja. (19. 12. 01)

Nejasnost. Meja, brezmejnost. Modus ponens. Individualistični, kolektivistični niz. Znanost, zdravi razum. Hipoteza, potrditev. Spoznavni pristop: meja. Prevrednotenje: brezmejnost, nekoherenca. (9. 1. 02)

Gmotni materializem in intencionalnost. Vsebina: nejasna. Svet: jasen. Duševnost v materialnem svetu? Duh-telo. Intencionalnost v gmoti? Kako je nejasna vsebina lahko oprimerjena v jasnem svetu? Območja? (13. 2. 02)

Partikularizem: splošna pravila brez izjem, z izjemami (ceteris paribus), posamičnosti. Nenaturalizem. Metafizika (lastnosti) / spoznanje. Konekcionizem. 3 Marrove ravni opisa spoznavnih sistemov. Argument za neklasični jezik misli. (27. 2. 2002)

Partikularizem. »Je moralno dopustno«. P1 Razlogi za prepričanje so holistični. P2 Dejanje → prepričanje. .: Razlogi za dejanja so holistični. Zaupanje: splošnež, partikularist. (6. 3. 2002)

Vzorci. Partikularizem. Opisno→Vrednočenje. Seznam, samovoljen. Če O1 ali O2, potem je X dober. P1 Dobra dejanja (krožnost). P2 Nekaj več. P3 Vzorec, projekcija. P4 Končno→neskončno. .: Vzorec. Produktivnost. (13.3.2002)

Partikularizem. Splošnost, pluralizem. Pravila, razlogi. Razlaga, posledica, dejstvo. (20.3.2002)

Konekcionizem in moralna teorija: pravila? Ne: obča, območna. Ja: območno, obča. (27.3.2002)

Ontologija in spoznanje. Glina-kip, telo-oseba. Opisna, prava metafizika. (3.4.2002)

Moralni relativizem. Naravno → Moralno. Ker. Sodba, propozicija. Ni iste intuicije za semantiko in za moralne sodbe. (10.4.2002)

Šovinizem, pristno nestrinjanje. Relativizem. Identitetna teorija tipov in primerkov. Ekologizem brez organizmov. (17.4.2002)

Imeti upravičenje in biti upravičen (imeti upravičenje in pravi razlogi). Utemeljitveno in koherentno spoznanje. (22.4.2002)

Partikularizem. Sodba – zavest. Opis: zombi. Opisna psihologija: zapleten pojav, analiza tega pojava: deli. (8.5.2002)

Partikularizem, kritika. Pojmovna relativnost in metafizični realizem. Zavest. Računalniška metafora. (15.5.2002)

Referenca. Imenovanje in nujnost. Odprta končnost, povezava vsega z vsem. Fenomenalne vsebine. Duševni dogodki. Newcombov paradoks in zapornikova dilema. (22.5.2002)

Splošnež: splošnosti imajo normativno avtoriteto, posamičnosti pa ne. Predpostavke: Posamični vzorci niso možni. Samo splošnosti so lahko v podlago vrednotenju, Proti: Posamični vzorci so možni, in so edini zanimivi. Vsaj nekateri posamični vzorci so v podlago vrednočenju, in sicer v vseh zanimivih primerih. / Asociacionizem in pragmatizem, elementi, monizem. (29.5.2002)

Vključeni v akcijo (1) izroček, (2) naloga, (3) skupno

Abe Irena (1) 8 Machiavelli (2) (3)

Beber Klavdija (1) 8 gmota (2) (3)

Bolka Ana (1) 8 etična načela (2) (3)

Česen, Vesna (1) 10 etična načela (2) intencionalnost kognitivnih stanj (3)

Gladež Jaša (1) 8 relativnost etika (2) (3)

Gnezda Veronika (1) 8 Hume splošnost (2) (3)

Gostiša, Matej (1) 8 identiteta redukcija (2) (3)

Habjan, Simon (1) 7 intencionalnost (2) (3)

Horvat, Patricija (1) 8 konekcionizem (2) 10 (3) 10

Karašov, Andrej (1) 8 posameznik etika (2) (3)

Kobilica, Tina (1) 8 načela (2) (3)

Kolmančič Ervin (1) 7 misel materializem (2) (3)

Koželj, Primož (1) 7 etika (2) (3)

Kunst Mateja 7

Lamovšek, Janez (1) 7 vednost (2) (3)

Lukanc, Ana Marija Anita (1) 8 identiteta (2) (3)

Meglič Polona (1) 7 metafora korespondenca (2) 9 Metafora (3) 10

Mohorič, Miha (1) 8 tip-tip (2) (3)

Papič, Boštjan (1) 7 nejasnost (2) (3)

Petkoš, Urška (1) 8 kritika splošnosti (2) (3)

Popovič. Tina (1) 8 pluralizem monizem (2) (3)

Poženel, Aleš (1) 7 intencionalnost (2) (3)

Princl, Jan (1) 8 gmota (2) (3)

Sanabor Tanja (1) 8 monizem pluralizem partikularizem (2) (3)

Stvarnik Alja (1) 8 monizem partikularizem (2) (3)

Šercer Marko (1) 8 laž (2) (3)

Štrucelj Igor 7

Valcl, Andraž (1) 8 gmota (2) (3)

Zadnek, Davor (1) 9 partikularizem (2) (3)

Zalesnik Urša (1) 8 zavest etika (2) (3)