Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč 25.6.2006 2001/2002
FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI (III. Letnik S) (Sreda 6:50p-8:30p)
Opozorilo:
nepreklicni skrajni rok akcije s seminarskimi nalogami: 8. maj 2002. Po tem
roku so možni le še klasični izpiti.
Predhodni
načrt poučevanja v letu 2001/2002:
Prva možnost:
Akcija (dve seminarski nalogi = opravljen izpit):
Izdelava
krajšega izročka (1 str. do 3 str.) na podlagi tem, ki bodo predavane v
prvem semestru, v dogovoru s profesorjem, pogovor o tej temi 5 minut do15
minut. Skrajni rok: 17. december 2001.
Izdelava daljše
seminarske naloge (12 str.) kot poglobitev teme v prvem semestru, v dogovoru s
profesorjem, njena predstavitev 20 minut. Skrajni rok: 8. maj 2002.
Skrajni roki so
nepreklicni. Kdor ne zamudi prvega roka, in kdor ne zamudi drugega roka, ima na
ta način opravljen izpit. Kdor zamudi prvi rok, se v akcijo ne more
več vključiti. Vendar obstaja še
Druga,
alternativna možnost:
Ustni izpit iz
predpisanih enot literature, in preizkus znanja iz celotne snovi, predelane v
tem študijskem letu.
Predpisana
literaura ( na izbiro (1) ali (2)) (avtor vse literature je Matjaž
Potrč) (izbira (2) je v celoti dosegljiva na spletni strani Matjaža
Potrča, pod Članki)
(1)Zbirka
(1984). Maribor: Obzorja.
Zapis in
govorica (1986). Ljubljana: Partizanska knjiga.
Jezik, misel
in predmet (1988). Ljubljana: DZS.
Pojavi in
psihologija (1995). Ljubljana: ZIFF.
»Nenanključnost
sestavljenosti« (2000). Analiza 3-4. 3-21.
»Kognitivna
funkcija prehoda« (1997). Analiza 2. 16-35.
»Kategorije in
občutki pri Quinu«. (1996) Anthropos 1-2, 66-83.
»Nejasnost je
odporna« (1998). Anthropos 4-6, 91-98.
»Dinamična
filozofija«. (1999). Filozofski vestnik 3, 153-164.
»Zaznavanje in
pojmi: temelji realistične estetike«. (1999). Časopis za kritiko
znanosti 194. 123-131.
»Dajmo vsebini
pravo mero!«. (1990). Anthropos 1-2. 223-235.
»Biološka
funkcija in funkcija orodij« (1990). Anthropos 3-4. 239-249.
(2)
Dinamična filozofija
Extending
out View of Cognition
The last
Judgment [pod: Judgment]
Generalities
Without Authority [pod: Generalities]
WWW and
WWW City: Swamp Brain in a Swamp Vat is better than a Conscious Zombie [pod:
Zombie]
Particularism
and Productivity Argument [pod: Productivity]
Spredavana snov:
Svet, jezik, misel.
Ontološka teza: obstaja zgolj ena konkretna partikularija, t.j. celotno vesolje
(gmota; ima veliko časovno-prostorsko kompleksnost; ni delov.
Semantična teza: Mnogo trditev, ki uporabljajo postavke zdravega razuma in
znanosti, je resničnih, četudi jim v svetu nič neposredno ne
ustreza; resnica za take trditve je posredna korespondenca. (17.10.2001)
Intencionalnost,
intenzija, ekstenzija. (1) Ali kompleksnost zahteva lastnosti in relacije? (2)
Kaj ima te lastnosti? (3) Časovno prostorska območja, na katerih so
oprimerjene te lastnosti? (c) Območje O oprimerja maso M. (d) Gmota
O-bmočno oprimerja lastnost masa M. (A) Kako so lahko oprimerjene duševne
lastnosti, če ni ljudi? (24. 10. 2001)
Zakaj je dejanje
ustrezno? Dejanje kot : a. dolžnost, b. pošta. Ceteris paribus, prima facie:
splošna etična načela: zvestoba, popravilo krivic, pravičnost.
Prava načela: kontekst. Pluralizem. Presojanje, sodba, intuicionizem.
(7.11.2001)
Monizem
(konsistenca, ustreznost, spoznavno) → Pluralizem (-konsistenca, ?spisek,
?ustreznost: a. spoznanje: partikularizem; b. - splošna metafizična
ustreznost: prima facie doložnosti → Partikularizem. (14. 11. 2001)
Partikularizem.
Veščina (kolo). Vednost da, kako. Intencionalnost. Predmet, vsebina:
nejasna. Intencionani par soodnosnic (naperjenost na vsebino in hkratna
vzvratna naperjenost zavedanja). (21.11.01)
Argumenti za
partikularizem in za zmanjšanje normativne avtoritete pristopa splošnih
načel. (28. 11. 01)
Kritika splošnosti: posledičnost (ker),
supervenienca. (5. 12. 01)
Kontekst,
redukcija. Normativna avtoriteta posamičnega, vs. Splošnost, oprimerjanje.
Identiteta vloge v vrsti. (12. 12. 01)
Izbira, dejanje.
Holizem razlogov, vrednot, izbire. Vrstni red vrednot. Razlaga. Pogoji
omogočanja. (19. 12. 01)
Nejasnost. Meja,
brezmejnost. Modus ponens. Individualistični, kolektivistični niz.
Znanost, zdravi razum. Hipoteza, potrditev. Spoznavni pristop: meja.
Prevrednotenje: brezmejnost, nekoherenca. (9. 1. 02)
Gmotni
materializem in intencionalnost. Vsebina: nejasna. Svet: jasen. Duševnost v
materialnem svetu? Duh-telo. Intencionalnost v gmoti? Kako je nejasna vsebina
lahko oprimerjena v jasnem svetu? Območja? (13. 2. 02)
Partikularizem:
splošna pravila brez izjem, z izjemami (ceteris paribus), posamičnosti.
Nenaturalizem. Metafizika (lastnosti) / spoznanje. Konekcionizem. 3 Marrove
ravni opisa spoznavnih sistemov. Argument za neklasični jezik misli. (27.
2. 2002)
Partikularizem.
»Je moralno dopustno«. P1 Razlogi za prepričanje so holistični. P2
Dejanje → prepričanje. .: Razlogi za dejanja so holistični.
Zaupanje: splošnež, partikularist. (6. 3. 2002)
Vzorci.
Partikularizem. Opisno→Vrednočenje. Seznam, samovoljen. Če O1
ali O2, potem je X dober. P1 Dobra dejanja (krožnost). P2 Nekaj več. P3
Vzorec, projekcija. P4 Končno→neskončno. .: Vzorec.
Produktivnost. (13.3.2002)
Partikularizem.
Splošnost, pluralizem. Pravila, razlogi. Razlaga, posledica, dejstvo.
(20.3.2002)
Konekcionizem in
moralna teorija: pravila? Ne: obča, območna. Ja: območno,
obča. (27.3.2002)
Ontologija in
spoznanje. Glina-kip, telo-oseba. Opisna, prava metafizika. (3.4.2002)
Moralni
relativizem. Naravno → Moralno. Ker. Sodba, propozicija. Ni iste
intuicije za semantiko in za moralne sodbe. (10.4.2002)
Šovinizem,
pristno nestrinjanje. Relativizem. Identitetna teorija tipov in primerkov.
Ekologizem brez organizmov. (17.4.2002)
Imeti
upravičenje in biti upravičen (imeti upravičenje in pravi
razlogi). Utemeljitveno in koherentno spoznanje. (22.4.2002)
Partikularizem.
Sodba – zavest. Opis: zombi. Opisna psihologija: zapleten pojav, analiza tega
pojava: deli. (8.5.2002)
Partikularizem,
kritika. Pojmovna relativnost in metafizični realizem. Zavest.
Računalniška metafora. (15.5.2002)
Referenca.
Imenovanje in nujnost. Odprta končnost, povezava vsega z vsem. Fenomenalne
vsebine. Duševni dogodki. Newcombov paradoks in zapornikova dilema. (22.5.2002)
Splošnež:
splošnosti imajo normativno avtoriteto, posamičnosti pa ne. Predpostavke:
Posamični vzorci niso možni. Samo splošnosti so lahko v podlago
vrednotenju, Proti: Posamični vzorci so možni, in so edini zanimivi. Vsaj
nekateri posamični vzorci so v podlago vrednočenju, in sicer v vseh
zanimivih primerih. / Asociacionizem in pragmatizem, elementi, monizem.
(29.5.2002)
Vključeni
v akcijo (1) izroček, (2) naloga, (3)
skupno
Abe Irena (1) 8
Machiavelli (2) (3)
Beber Klavdija
(1) 8 gmota (2) (3)
Bolka Ana (1) 8
etična načela (2) (3)
Česen,
Vesna (1) 10 etična načela (2) intencionalnost kognitivnih stanj (3)
Gladež Jaša (1)
8 relativnost etika (2) (3)
Gnezda Veronika
(1) 8 Hume splošnost (2) (3)
Gostiša, Matej
(1) 8 identiteta redukcija (2) (3)
Habjan, Simon
(1) 7 intencionalnost (2) (3)
Horvat,
Patricija (1) 8 konekcionizem (2) 10 (3) 10
Karašov, Andrej
(1) 8 posameznik etika (2) (3)
Kobilica, Tina
(1) 8 načela (2) (3)
Kolmančič
Ervin (1) 7 misel materializem (2) (3)
Koželj, Primož
(1) 7 etika (2) (3)
Kunst Mateja 7
Lamovšek, Janez
(1) 7 vednost (2) (3)
Lukanc, Ana
Marija Anita (1) 8 identiteta (2) (3)
Meglič
Polona (1) 7 metafora korespondenca (2)
9 Metafora (3) 10
Mohorič,
Miha (1) 8 tip-tip (2) (3)
Papič,
Boštjan (1) 7 nejasnost (2) (3)
Petkoš, Urška
(1) 8 kritika splošnosti (2) (3)
Popovič.
Tina (1) 8 pluralizem monizem (2) (3)
Poženel, Aleš
(1) 7 intencionalnost (2) (3)
Princl, Jan (1)
8 gmota (2) (3)
Sanabor Tanja
(1) 8 monizem pluralizem partikularizem (2)
(3)
Stvarnik Alja
(1) 8 monizem partikularizem (2) (3)
Šercer Marko (1)
8 laž (2) (3)
Štrucelj
Igor 7
Valcl, Andraž
(1) 8 gmota (2) (3)
Zadnek, Davor
(1) 9 partikularizem (2) (3)
Zalesnik Urša
(1) 8 zavest etika (2) (3)