red.
prof. dr. Matjaž Potrč
šol. leto:
2008/2009
predmet:
FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI II
(III. letnik S; sreda 18:50 - 20:30)
Uvodna
opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
-
prisotnost študentke
na predavanjih, ki se vsakič
beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni
bila prisotna, tisto
leto ne more dobiti ocene);
- tri
kratke pripombe/izročke dolžine
približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta
vprašanja
– te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji
teden) po danem predavanju,
nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3
min) predstaviti
pred kolegi;
Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.
Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni na povezavo do *.xls datoteke!!!)
8. oktober 2008:
Zavest in intencionalnost. Utemeljitev: 1. Zavest supervenira na intencionalnosti. 2. Intencionalnost supervenira na zavesti. Intencionalna naperjenost na predmet/vsebino in hkratna refleksivna zavestna usmerjenost. Intencionalna vsebina je abstraktna, v svetu pa zasledimo konkretne enkratne nastope intencionalnosti. Identitetna teorija zavest = intencionalnost. Ne tip-tip, ne primerek-primerek. Partikularizem: rezultanca namesto supervenience.
15. oktober
2008:
Oprimerjene in zakodirane lastnosti. Teorija zmote. Privid. Obstoj in neobstoj. Kognitivizem in nekognitvizem. Ontoloska in semanticna teza. Kontekstualizem: “Plocnik je raven”. Resnicnost izjave se spreminja pod normativno spremembo kontekstualnih okoliscin.
22. X. 08:
Moralni realizem in anti-realizem, teorija zmote. Pristna prepricanja. Zmota in iluzija. Oprimerjene in zakodirane lastnosti.
29. X. 08:
Demokracija: orodna in vrednostna normativna utemeljitev. Argument proti demokraciji. Enakost in svobod
5. XI. 08:
Pomen. Teorija resnice kot neposrednega ujemanja in kot posrednega ujemanja. Svet kot semanticni model in kot ustvarjalec resnice. Komplement obmocja nudi ozadno zavestno oporo pomenu.
12. XI. 08:
Vrlinska spoznavna teorija. Obcutljivost in varnost. Kroznost. Kvalitativna izkustva. Resnico dosezemo z vescino. Zivalska in refleksivna vednost.
10. XII. 08:
Vprasljiva oprimerjanje in obstoj vsebine, Vsebina, misel, dusevno: splosnost. Prepoznavanje, izkustveni svet. Vsebina je nujno nejasna. Sorites in nejasnost: modus ponens, spoznavni in prevrednotenjski pristop. Pojmovna ekonomija in nejasnost.
17. XII. 08:
Problem: kvalitativni dozivljaji in fizikalni
svet.
Fizikalisti, dualisti. Argumenti proti fizikalistom. Odgovor:
fenomenalni
pojmi. Kripkejev modalni argument: Q in N sta stroga oznacevalca. Ce
Q=N, potem
nujno Q=N. Q=N se zdi nakljucno. Nacelo enkratne razlage: Ce je F=G
nujno, je
nakljucno zgolj ce je njuna referenca
zatrjena s pomocjo nakljucnih opisov. .: Q =/=
7. I. 09:
Vrlinska spoznavna teorija. Dobrohotna kroznost. Moorov dokaz proti skepticizmu. Utemeljitveni pristop. Refleksivnost kot sovisni krozni pristop. Uporaba in resnica. Relativna sovisnost. Razsiritev zanesljivosti iz obmocnega vse do cezsvetnega okolja: cezsvetna zanesljivost-uvid.
14. I. 09.
Nejasnost. Supervrednotenje. Nadvrednotenje. Moja, brezmejnost. Spoznavni pristop k nejasnosti. Mehka logika. Spoznavna sreca.
21. I. 09.
Nejasna vsebina v jasnem svetu. Resitev s pomocjo zavesti/fenomenologije. Oprimerjenja nejasne vsebine v svetu so fenomenolosko jasna in zato ontolosko jasna. Utemeljitev: vsak primerek intencionalne vsebine v svetu je nujno zavesten in zato izkustveno jasen. Tudi ontolosko jasen, ker velja enakost intencionalno=fenomenolosko v svetu. Ker intencionalna vsebina ni jasna, ne obstaja.
18. II. 09.
Cemu biti moralen? Utilitarizem: najvecja korist. Notranje vrednost. Resnicnost kot neposredno in posredno ujemanje: Wittgenstein. Atomarnost in holizem pomena. Pozornost in semanticna intencionalna vsebina. Od predpostavke njune atomarne locenosti do dialektike njune holisticne prepletenosti.
25. II. 09.
Vrlinska spoznavna teorija. +Vap=VVap (reflektivna vednost, zivalska vednost). Znacaj, dejavnik. Dogodek, dejanje. : Svobodna volja: lahko bi storil drugace. Frankfurtovi primeri: proti ‘bi lahko storil drugace’ za svobodno voljo, razsirjeni primer. Vednost: navadni in razsirjeni primer; demonskost naprave, ki stori vsa prepricanja resnicna. Gorenjske Potemkinove stale in Frankfurtovi primeri: okolje.
4. III. 09.
Svobodna volja, determinizemm. Ne-zdruzljivost. Dejanje, dogodek. Namera, zavest. Fenomenologija. PAP. Gettier. Vednost in resnica.
Ali obstaja zavest izven pozornosti? Ne: tanka razlaga: X izkusamo samo ce smo na X pozorni. Zanemarjanje. Ne-pozorna slepota. 1. Oseba ne izkusi dozivljaja. 2. Odsotnost izkusnje najbolje razlozimo z odsotnostjo pozornosti. .: Zavesti izven pozornosti ni.
18. III. 09.
Naturalizacija s pomocjo funkcionalizma. Intencionalna vsebina (I), zavest (Z). Kim: I+; Z-. Tye: I+; Z+ (ostane problem Mary), Loar (novodobni materializem): I+; Z+, prepoznavni fenomenoloski pojmi. Razgraditveni argument: Pr1 Kako-se-pocutis-kot je razvidno za fenomenoloski in funkcionalni pojem. Pr2 Bistvena je kvaliteta fenomenoloskega pojma. .: Fenomenoloski pojmi niso funkcionalni pojmi. Zavestna intencionalnost: razumevanje, dejavnost, vsebina, naravnanost. Vzrocna izkljucitev dusevnosti. Izkljucitev dejavnosti.
25. III. 09.
Sestavljena realnost estetskih predmetov izbira iz neskoncne realnosti predmetov izven obstoja. Umetnik kot posrednik med zgodbo in nami. Izven-obstoj: podrocje vseh kombinacij. Domisljijski estetski predmeti so objektivi, ki jih dojemajo dopustitve. Predstave: iz zaznave, ali proizvedene. Nacelo nujnih infima, ki jih sicer nase izkustvo ne zajame.
1. IV. 09.
Pozornost in upravicenje. Ozadna vednost. Primeri proti povnanjenem upravicenju kot zanesljivosti: potemkinove stale (njihova resitev zahteva razsiritev okolja do cezsvetnega okolja kot odgovor skeptiku, kar zajema zavestni/fenomenoloski izkustveni svet) in jasnovidci (njihova resitev terja morfolosko ozadje v nasprotju tvorbe prepricanja kot z jasnega). Napetost: cezsvetno upravicenje gradi na zavesti, morfolosko upravicenje ni nujno dostopno zavesti. Resitev: upostevaj kar ni v srediscu in obarva zavest, bistveno za upravicenje.
8. IV. 09.
Upravicenje in pozornost. Morfoloska vsebina deloma ni dostopna zavesti. Cezsvetna zanesljivost vpelje izkustveni svet in s tem zavest/fenomenologijo. Morfoloska vsebina obarva zavest in na ta nacin prispeva k upravicenju. Ko morfoloska vsebina obarva zavest/fenomenologijo zasnuje/utemelji kvaliteto kako-se-pocutis-kot.
15. IV. 09.
Pozornost. Morfoloska vsebina. Spoznavno upravicenje. Modeli duha: klasicni in konekcionisticni; dostopne predstave in vescine. Zanesljivost in razvidnost pri upravicenju. Razvidnost gradi na dostopnosti zavesti. Morfoloska vsebina ni nujno dostopna zavesti, vendar ucinkuje na upravicenje: obarva fenomenologijo.
22. IV. 09.
(1) sebstvo kot izvor delovanja (zelje, prepricanja); (2) fenomenologija. (A) zavest (obmocno) → druzba (svetno). (B) druzbeno (svetno) → demonsko (cezsvetno).
29. IV. 09.
Prototipska teorija upravicenja: upravicenje je razvidno. Napetost: (1) Cezsvetna zanesljivost – izkustveni svet, zavest; (2) Spoznavna teorija ledene gore: morfoloska vsebina, ni dostopna zavesti. Pozornost.
6. V. 09.
Demokracija. Možgani v kadi in morfološka vsebina. Spoznavna teorija ledene gore in cežsvetna zanesljivost. Najstva kot Meinongovski predmeti.
13. V. 09
Nevronske mreže. Ustreznost v demokraciji. Glasba. Čezsvetna fenomenologija.
Kot je bilo dogovorjeno v začetku
šolskega leta lahko
študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri
predmetu opravi z
delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi
izročki
oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so
mnogi
študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je
tukaj ključ kako
lahko nadomestijo neopravljeni del:
- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj
izročkov) mora
za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature
spodaj po lastni
izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del
in na
vprašanja iz snovi predavanj.
- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ
naslednji: če ima
oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem
izbere tri
enote
(primeri: (primer 1)
študentka je predstavila svoj seminar, a oddala
le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama
literature
in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na
vprašanja iz
snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva
izročka,
seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo
seminar in
2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)
Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila
seminarja,
potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu
odgovarjati
na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na
vprašanja iz predavanj.
Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila
predstavljena na
predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj
z
povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo
kvalitetnih
spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of
Philosophy, ipd.)
Seznam literature:
2. Potrč, Matjaž. Pojavi in psihologija. (ZIFF, Ljubljana 1995).
3. Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1988).
4. Potrč, Matjaž. “Lepi vzorci.” Analiza 3/VI, Ljubljana 2003:108-119.
5. Strahovnik, Vojko. “Uvod v vrlinsko epistemologijo.” Analiza 3/2004, str. 101-118.
6. Potrč, Matjaž.“Kaj je filozofija?”*
7. Potrč, Matjaž. “Naturalizing the Mind.”*
8. Potrč, Matjaž. “Transglobal Virtue Epistemology.”*
9. Potrč, Matjaž. “Virtue Epistemology.”*
10. Potrč, Matjaž. “Cognitive Phenomenology Semantics.”*
11. Potrč, Matjaž. “Cognitive Phenomenology Identity.”*
12. Potrč, Matjaž. “Cognitive Phenomenology.”*
13. Potrč, Matjaž. “Intentionality and Consciousness.”*
14. Potrč, Matjaž. “Consciousness and Thought.”*
15. Potrč, Matjaž in Vojko Strahovnik. “Meinongian Theory of Moral Judgments.”*
*dostopno na spletni strani prof. Potrča pod “Članki”