ETIKA IN MORALNA TEORIJA 2012/2013
2. sem.; ponedeljek, 9:40--13:00 (pred. 434 in 431)
red. prof. dr. Matjaž Potrč
Vsebina predmeta:
Predmet študenta seznani z etiko kot moralno filozofijo ter razvitimi teorijami in poglavitnimi avtorji s področja moralne teorije. Študent bo po opravljenem predmetu podrobno poznal predstavljene pojme moralne filozofije in njihov filozofsko-zgodovinski razvoj. Preko obravnave izbranih problemov etike se bo spoznal s poglavitnimi misleci v zgodovini etike ter znal povezovati moralno-teoretske vidike njihovih razprav. Poznal bo ontološke, spoznavne in semantične probleme, ki spremljajo etiko, ter jih znal povezovati med seboj.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej seznam na koncu)
Vsebina predmeta 2012/2013 - razpored
- Uvodno srečanje (18.2.2013)
- Haidt, J.: The emotional dog and its rational tail: A social intuitionist approach to moral judgment.
- Horgan. T.: Reasons-Responsive Moral Judgment.
- Horgan, T. in Timmons, M.: Morphological Rationalism and the Psychology of Moral Judgment.
- Strahovnik: Moralni pluralizem
- Horgan in Timmons: Prolegomena to a future phenomenology of morals
- Potrc in Strahovnik: Phenomenological Objectivity
- Potrc in Strahovnik: Moral Reasons and Generalities
- Potrč: How do we judge?
- Potrč in Strahovnik: Morphological Pluralism
Opis vsebine
18. II. 2013
Moralna sodba. Subjekt-predikat, funkcija-argument. Morfoloski pluralizem. Pomen. Psiholoski, normativni, spoznavni vidik. Argument odprtega vprasanja.
Subjekt-predikat, Funkcija-argument. Quine: Biti je biti vrednost vezane spremenljivke. Logicni atomisti: moralne sodbe nimajo znanstvene podlage; glede ne Resnicnost/Neresnicnost so ti stavki nesmiselni.
Zakaj moralna sodba v moralni filozofiji ni osrednja? Moore (Principia ethica 1903): Osrednje vprasanje v etiki je vprasanje pomena, semantika. Pojem, izraz. Najprej moramo pojasniti pomen moralnih pojmov. Utilitarizem: pojem dobrega, izraz. Moralna filozofija prednost moralne samentike (pomen). Ne: spoznanje, psihologija sodbe, ontologija. Logicni atomisti pozornost izrazov k atomarnim stavkom. Preverljivost, prakticna uporabnost. Sele po Mooru: kognitivizem, nekognitivizem. Kaj moralni stavki izrazajo? Prepricanja. Custva, zelje. Moore ne kognitivizem, ampak izraz pri nekognitivnih. Jezikovna analiza. Vsebinsko manj zanimivo. Le se metaetika. Normativnost sega izven, ker ni racionalno upravicljivo. Od 1920 (Ayer) manko normativnosti. Rawls: teorija pravicnosti, vrnitev vsebinske etike: metaetika, moralna filozofija me ne zanima. Vsebinsko vprasanje: kaj je pravicna druzba? Spoznavno vprasanje: upravicenje sodb, pretehtano ravnotezje.
Moralna sodba: zorni koti (a) Psihologija (kako moraln presojamo, oblikujemo sodbe, mehanizmi). (b) Normativni vidik (kako lahko moralne sodbe upravicimo, dobri razlogi, ki utemeljujejo sodbe). (c) Spoznavno (kako lahko govorimo o vednosti v zvezi s sodbami: spoznavni dostop do moralne resnice).
Zanimanje za psihologijo moralnih sodb. Kako moralno presojamo (Haidt)? Sodbe oblikujemo na podlagi hipnih custvenih odzivov, ki jih pridobimo v skupnosti. Ni nacel, splosnih premislekov. O razlogih razmisljamo naknadno. Razlogi nimajo nobene vzrocne vloge pri oblikovanju sodbe. Dokazilo sociolosko, kognitivna znanost. Socialni intuicionizem: psiholoski vidik moralnih sodb. Moralna psihologija. Fenomenologija, kvalitativni izkustveni vidik moralnih sodb. Kako se pocutimo ko moralno presojamo? Racionalisti: prisotni razlogi so podlaga sodb. Razmislimo, oblikujemo sodbo pod vplivom razlogov. Moralni argument.
Hipoteza: razlogi/nacela so vzrocno pomembna pri oblikobanju sodbe, niso pa izrecno prisotni pri oblikovanju sodbe. Iz ozadja razlogi dolocajo, nimamo pa jih v zavesti.
Opredelitev pojma: obseg pojma. Moore: pojma "dobro" ne moramo razbiti v manjse sestavne dele (analiza), to je primitivni pojem. Rumeno: barva, ni pa definicije: le pokazemo. Ce definicija, a priorna. "Dobro": pojem, ki ga ne moremo opredeliti, analizirati, je primitiven. Sposnavno: dobro lahko zgolj intuitivno prepoznamo. Vrednost v svetu prepoznamo na podlagi neposredne sodbe kaj je vredno in kaj ne. Argument odprtega vprasanja. Predpostavimo da nekdo rece "Dobro lahko opredelim". Npr. dobro je koristno. Ce bi to bila popolna definicija dobrega, so vprasanja zaprta. "Stric je brat tvojega starsa." Janez je brat tvojega oceta: ali je tudi tvoj stric? Ja. Zaprto vprasanje. Le na podlagi pomena vemo, da je vprasanje zaprto. "Dobro": vprasanja niso zaprta. Dobro =/= koristno. Pojem dobrega neopredeljiv. Naturalisticna zmota: dobro izenacimo z necim kar dobro ni (znanost, bozji ukaz). "Vpda = H2O." Moore zadel: dobro je normativni pojem, povezan z motivacijo za delovanje. "Koristnost, bolecina": nista normativna pojma. Normativnost / motivacija: a. internalizem: ze v moralnih sodbah; b. eksternalizem: sodbe - motivacija <- zelja. Moralne sodbe: trije vidiki sodbe; a. psiholoski, b. normativni (pluralizem), c. spoznavni (moralna intuicija, dostopnost moralnih resnic, upravicenje). Kako oblikujemo sodbe.
25. II. 2013
Racionalizem: situacija (custva) -> sklepanje -> sodba. Intuicionizem: situacija -> A-jeva intuicija -> A-jeva sodba -> A-jevo sklepanje ( -> B-jeva intuicija -> B-jeva sodba -> B-jevo sklepanje). Predstave, misli, custva, stremljenja (osnove, dejstva, vrednote, najstva). Dejanja: zasluzna, obvezna, dopustna, nedopustna.
4. III. 13.
Normativne sodbe, ki se odzivajo na razloge. Presojanje in vrednotenje: dvojisko, tanko. Ozadni vzrok presojanja: holisticno, debelo. Modularnost, dinamicno spoznanje.
11. III. 13.
Normativnost. absolutne-pogojne dolznosti. Pluralist obe naceli temeljni. Monizem: vrednostni ena vrednota; glede nacel eno nacelo: res samo eno, vec moznih nacel, ki jih lahko uredimo po redu pomembnosti. Pluralzem: vec vrednot, ven nacel: vsa temeljna oz jih ni mogoce urediti po redu pomembnosti. Partikulrizrm: ni nacel: nimajo pomembne vloge, moralnost ni odvisna od obstoja nacel. Psihologija: Kako tvorimo moralne sodbe: Racionaliyem: nacela temelj moralnega sklepanja, rezultat sklepanja je moralna sodba. Morfoloski racionalizem. Intuicionizem: spoznavni intuitivni na custvih utemeljeni odzivi na situacijo so vzrocno odgovorni za naso moralno sodbo. Razlogi nacela naknadna zgodba. Spoznavni intuicionizem: kako dobimo spoznavno vrednost. Spoznavni vidik moralnosti. Psiholoski vidik moralnosti. Za racionalizem nacela niso bistvena. Moralna sodba, razlogi. Dej presojanja vrednostno. Vzrocno ozadje razlogi. Tudi ozadje je vrednostno. Razloga ne mores prepoznati ce ga ne prepoznas kot moralno pomembnega. Ce prepoznas nekaj kot razlog je to ze vrednotenje. Razlog je normativni vrednostni pojem. Razlog za proti tanka moralna pojma. Ne povesta zakaj gre (bolecina, zvestoba). Ce znacilnosti situacije prepoznamo kot razlog je to debelo (vsebina). Dancy: Ko prepoznamo nekaj kot razlog je vecina dela ze opravljena, ne potrebujemo nacel. Da znacilnost dejanja A prepoznamo kot razlog je to ze vrednotenje (v ozadnju, hipno). Prepoznava necesa kot razlog je ze vrednostna sodba. Ni le opis. Moralna sodba debela moralna lastnost. Estetska sodba lastnosti dostojanstvenost. Ni nujno da je vsaka sodba tanka. sodba le o enem vidiku znacaja Normativnost tanko delovanje. Siroko: vrednostno, vrednote dejanj, znacaj. Psiholoski vidik: sodbo smo tvorili. Ce v ozadju nekaj oblikujem se ni sodbe. Ozadje je vrednostno. Psiholoski mehanizem je razlicen. Vcasih celo sodba ni zavestna. Chomsky 35 nacel v ozadju. Ross seznam prima facie dolznosti je nakljucen, Audi 10. Ross normativne silnice. Ni povezave s psihologijo. Proceduraliziranje psiholoske silnice ki oblikujejo naso sodbo. Ross: Koliko razlicnih dolznosti imamo? Vec, ne moremo zvesti ene na druge. Normativna trditev ni povezana s presojanjem. Ideal psiholoski in normativni vidik se ujemata. Spekulacija. Ross Kaj naredi dejanje moralno pravilno? Deontoloski normativni argumenti. Niz debeli do tanki moralni pojmi, srednji polozaj prima facie dolznosti.
18. III. 13.
Argument odprtega vprasanja. Naravne zvrsti in zemlja dvojcica. Zemlja moralna dvojcica. Pristno moralno nestrinjanje. Z1 upostevanje moralnega imperativa. Z2 Max dobrobit glede na vse vpletene. Moralno pravilno. Dejanja odobravamo. Vloge moralnih razlogov. Moralna fenomenologija. Osvetlitvena racionalnost.
25. III. 13.
Prima facie dolznosti. Mnostvo dolznosti, temelji. Razlog / prima facie dolznost / dolznost. Vidiki dejanj, ki ne morejo biti nepomembni. Sposnzvna zagotovila. Razlogi za delovanje, prepricanje. Temeljni razlogi: zvestoba, neskodovanje, pravicnost, samoizboljsanje, dobrotnost, povracilo, hvaleznost. Zgolj znacilnosti dejanja, ne motivi. Temeljni moralni razlogi: vedno moralno pomembni.Izpeljani razlogi: sestavljeni iz vec temeljnih. Razlog (normativni pojem), dolznost.
8. IV. 13.
Prolegomena za moralno fenomenologijo.
15. IV. 13.
Fenomenoloska objektivnost. Najstvena zavezanost. Psihiolosko: naj-bo-prepricanja; opis: je-prepricanja. Moralna sodba: obveza, vrednota.
22. IV. 13.
Moralne sodbe. Kognitivizem, nekognitivizem. Moralne sodbe delijo pomembne znacilnosti fenomenologije prepricanj. Moralne sodbe so prepricanja. Moralne sodbe so prepricanja, vendar prav posebne vrste: nas motivirajo, niso R/N. Nekognitivizem: Moralne sodbe nas motivirajo. Prepricanja ne morejo motivirati, lahko pa zelje, custva. Moralne sodbe niso prepricanja. Konflikt: prepricanja, zelje. Konflikt med moralnimi sodbami.
6. V. 13.
Moralni razlogi: znacilnosti moralno pomembnih dejanj. Holizem razlogov: 1. razlogi so obcutljivi na kontekst. 2. niso sestevalni. Partikularizem: nacela ne obstajajo. Spremenljivost razlogov in splosnost. a. To je to. Nacelo, pravilo. Temeljni razlogi (pravicnost, neskodovanje, zvestoba, iskrenost, samoizboljsanje, povracilo, dobrotnost). b. Privzeta moralna nacela. c. Zamejena nacela. d. Uklonljiva nacela. Znacilnost A, privilegirani pogoji. PS [Potrc Strahovnik]: vgradi temeljne moralne razloge v privilegirane pogoje. 1. Prispevnost razlogov, 2. Spremenljivost razlogov. 3. splosnost. Razlogi: 1. temeljni (vedno pomembni, razlagalnost), 2. izvedeni (nacini sestave). PS: enostavno, ni privilegiranih pogojev. d. se zvede na najinega (temeljni, izpeljani). c. blizu najinemu: temeljni razlog. Razlog je preprosto dejstvo (Dancy). Razlog ni sestavljen. Psiholoski model: razlogi, odzivi. Normativni model: modela se dopolnjujeta: delita pluralizem, nejasnost, del ozadnega sistema, temeljne dolznosti silnice.
13. V. 13.
Sodbe: teoreticne (kaj naj bom preprican), prakticne (kaj naj storim). Racionalisticno: prakticno sklepanje: niz korakov, do sodbe. Napetost ne izhaja nujno iz pluralizma, ampak iz razresitve prakticnega vprasanja: kaj naj storimo? Sodba: neposredna (kaj moram storiti), posredna (pretekla dejanja, dejanja drugih). Proces pred sodbo / sodba. 1. racionalizem: sklepanje, sodba, (izrecno, zavestno sklepanje), 2. racionalizem: sklepanje obstaja, je pa implicitno, 3. morfolosko: ni procesa sklepanja: sodbo tvorimo na podlagi situacije, vendar lahko ohranimo vzrocno povezavo razlogi-sodba, 4. intuicionizem: vzrocno odgovorno za sodbo: custveni odzivi, sklepanje drugotno. Kaj storiti? Sodba kot odgovor. Vloga alternativ. Morfoloski pluralizem: kompromis intuicionizem-racionalizem. Prakticno presojanje: neposredno. Empiricni modeli: posredna presoja (zamisljeni scenariji). Krepost: vidiki: 1. prepricanja, 2. custev, motivacijsko, 3. delovanjski. Proces tvorjenja sodb / kaj v proces (custva, razum). Morfoloski racionalizem je empiricna teorija. Predpostaviva, da je to ustrezen model presojanja. Kaksne vrste normativna teorija je skladna s tem modelom? Pluralizem: ponuja normativno kategorijo, ki je primerna za presojanje: temeljna nacela, intuicija da so vedno pomembna (pravicnost, zvestoba, neskodovanje, dobrotnost): na podlagi teh nacel tvorimo sodbo. Metaetika: so temeljne dolznosti objektivne? (Deontologi, utilitaristi: ne odgovor na presojanje). Nadgradnja za tradicionalni pluralizem. Ross: intuitivna indukcija: uvidimo moralno napacnost dejanja: nepravicnost je vedno moralno pomembna, vedno steje proti dejanju. Razlogi so izrecno prisotni. Psiholoski model -> normativni model. Normativni model -> psiholoski model, bolj zivljenjsko. Primerjalna prednost glede te povezanosti. Kaj teorija pravi? Kako lahko delujem? To morfoloski pluralizem zdruzuje.
20. V. 13.
Moralna sodba. Psihiloski zorni kot. Prej: bolj moralno spoznanje kot presoja. Racionalizem (sklepanje, nacela). Intuicionizem (Haidt) proti. Srednja pot: morfoloski racionalizem obrani: moralna nacela/splosnosti/razlogi so odlocilni pri moralnem presojanju, ne nastopajo pa pri procesu sklepanja. Celostna teorija moralnega presojanja: psiholoski vidiki, normativni, fenomenoloski, spoznavni vidiki. Osvetljujoci razlogi, silnice iz ozadja. Horgan Timmons: razlogi iz ozadja. -> Moralni pluralizem. Zatrjuje isto, a na podrocju normativnosti: statusa dejanja. Kaj stori dejanje moralno pravilno/napacno: razlogi. Se sestavljajo, vplivajo drug na drugega. Utilitarist: "Haidt opis moralne presoje, jaz pa kako moramo normativno presojati." Singer: "Nase intuicijena vse strani. Vendar pa nevro-etika kaze na dve poti: ena hitra, druga pocasnejsa, premisljena. Upamo, da se bo clovestvo razvijalo v smer racionalnosti. Morlana intuicija." Vrzel: psiholosko/normativno: ni nujno da sta si tezi podobi, lahko sta loceni. Povezuje ju zahteva: ce gradimo moralno teorijo mora ta biti taksna da ji lahko sledijo omejena bitja kot so ljudje. Vstop: zakaj povezanost (ii) pluralizem in (i) morfoloski pristop.
Pluralisti (Ross, Prichard) pogled na moralnost, ki pluralen (vec dolznosti, vrlin) medsebojno nezvedljivih temeljnih dolznosti. Svet je tak, da ni poenoten. Dolznost pravicnosti, dobrotnosti. Ce neodvisni, potem (dinamicni svet) nujno prideta v konflikt. Mi presodimo, katera dolznost je pomembnejsa v situaciji. Racionalisticne tradicija (Aristotel): v stevu ni notranje napetosti. Moralni konflikt, dileme: niso mozne. Akvinski: "Svet daje dileme?"
Pluralizem: Obstaja mnostvo dolznosti, niso zvedljive ena na drugo, dolocajo. Kaksno sliko moralni pluralizem? Prichard, Ross nic o moralni psihologiji. Pomembni pa razliki: moralno sklepanje / moralna sodba (situacija). Pluralisti zagovarjali moralno intuicijo/uvid. Moralni uvid (dolznost). Uvidis za primer. Intuicionisti: v situaciji uvidimo kaj je moralno pomembno.
Moralna pomembnost. Neposredno uvidimo moralno pomembnost. Samorazvidnost (A, B).
Moralni status / dolznost.
Koncna dolznost: ne uvid o temu, rezultat dobre presoje. Mnenje.
Spoznanje (manj psiholosko). Vendost (o moralno pomembnem). Ross: od kod vemo, da so dolznosti razvidne? Moralno zrela oseba je predpostavljena. Ko presojamo, o psihologiji ni jasnih stalisc. Prichard, Ross: Rezultat: moralna sodba, ne proces sklepanja. Proces sklepanja ne more biti v normativnem smislu (rabili bi natancna pravila). Na spodnji ravni tudi uvideti, tvoriti sodbo. Racionalisticna teorija (A, B: samorazvidni razlogi, zavestno dostopni), korak od vidika h koncni dolznosti: ni razviden, sodba, ki jo oblikujemo.
Morfoloski racionalizem (psiholoska teorija sodbe), se normativni vidiki. Podobni teoriji. Moralna psihologija: morfoloski racionalizem: model, ki lahko dopolni moralno psihologijo (Ross, Prichard). Morfoloski racionalizem: temeljni razlogi, iz ozadja, dolocajo sodbo. Razlogi pridejo v zavest, preko moralnega zorenja: katere kategorije pomembne (zvestoba, pravicnost). Ko situacija, povezava: vidimo jo kot primer pravicnosti, izpolnitve obljube. Tvorimo sodbo. Kategorizacija stvari pod pojme: enostavna umestitev.
Pluralizem: temeljni/izvedeni razlogi. Ni odlocilno v tej razpravi. To je nacin razresitev moralne tezave. Ne zadane pa: Kaj lahko doloca moralni status nasih dejanj? Pluralizem: ni sklepalnega prehoda. Moralno pomembno, le rezultati sodbe.
Ko govorimo o moralni intuiciji, je ena od znacilnosti nesklepalnost. Audi med znake intuicije uvrsca predteoreticnost, gotovost, nesklepalnsot. Racionalisticni model, ki predpostavlja sklepanje, ni primeren. Intuicija je neizpeljana, nesklepalna: psiholosko opredelimo, ne moremo pa dokazati po korakih sklepanja. Audi. P -> Q, - Q .: - P. Dokaz P -> Q, - Q, P (h), Q, Q & - Q .: - P. Intuicija, studenti uvidijo. Intuicija, da je to pravilo sklepanja v redu. Isto pri moralnem spoznanju: moralna intuicija, izpeljana iz splosnejse premise. Ni intuicija, ce korak sklepanja. Proces sklepanja / sodba -- lahko je intuitivna, ne sloni na predhodnem sklepanju.
Tradicionalni intuicionizem. Samorazvidnost intuicije. Spodnje: Kaj je koncna dolznost: ni intuicije, ker ta ni samorazvidna. Audi: tradicionalni pluralizem lahko izvedemo iz kantovske etike. Po sklepalnih korakih zakaj A, B, C temeljne dolznosti. To da se da izpeljati pa ne pomeni neposrednih intuicij (kantovsko poenotenje pluralizma).
Preprosta oblika intuicionizma: Sidgwick (kriticno obravnava) zaznavni intuicionizem: neposredna intuicija o koncnih dolznostih. Moralna zaznava, cut: v situaciji se neposredno razkrije (moral sense theory 18, 19 stol.: vest, krscanska etika, vest razkriva moralni cut kaj je prav/narobe). Tradicionalni intuicionizem: moralni radar za pomembno (A, B), ne pa za koncno dolznost. Presoja koncne dolznosti je uvid/sodba.
Ustreznost (fittingness, unfittingness): (i) psihologija, fenomenoloski (Horgan Timmons: "Fenomenologija pravi, da dejanje vidimo kot ustrezno ali neustrezno v situaciji." Spontana sodba). Osvetljujoce, fenomenologija sodbe. (ii) Normativno. Ross, intuicionisti: "Dolznost, B, je to kar je ustrezno v situaciji." Ne mores utemeljiti (Mackie), metafizicne predpostavke.
Pluralizem, prima facie dolznosti: deontoloski pristop. Dolznost. Zato Audi iz kantovstva to sliko izpelje kot posledico. Bolj: pogled na moralnost: izracunljiva, bolj zmedena.
Najboljsi test kam sodi avtor: vprasanje miselnih dilem. (i) Ce teorija moralne dileme vidi kot spoznavne, je to pristop, ki vidi moralnost kot utemeljeno, doloceno za vsak primer. (ii) Pluralisticni pristop: pristne moralne dileme: res v sporu dve moralni dolznosti/silnici, ki jih ne moremo zvesti na en temelj. Vedno moralna presoja. Pristop se odpove dokoncnim postopkom. Hevristika. Utilitarzem (Moore): maksimiranje dejanja, Kako pa naj ljudje ravnajo? Deset zapovedi. Katastrofa. Vmesno stalisce: izkristalizirane izkusnje clovestva.
Moralna nacela: (i) merilo (standard: kaj je prav/narobe), (ii) vodilo (nam pomaga pri odlocanju, ni nujno merilo).
Utilitarizem: slabo vodilo. Moralna teorija obe vlogi.
Intuicionizem/pluralziem (zvestoba, neskodovanje): osnovne dolznosti, ki so hkrati merila in vodila. Pluralisticni pristop.
Moore: zdravorazumska moralnost: kako se ljudje lahko odlocajo. Merilo: se ni. Psiholoski model.
Fenomenologija: Kako se nam stvar kaze? Fenomenoloski opis kako dejansko moralno presojamo. Ce so sodbe pristna prepricanja, ki jih dozivimo kot obcutene zahteve kaj storiti, in ustrezno/neustrezno situaciji. V vecini primerov nesklepalne sodbe. Ce fenomenoloski opis: Katera teorija je najblizje temu opisu? Ta, ki gradi na pojmu ustreznosti, pluralizem. Ni toliko argument proti/za najino stalisce, ampak kako lahko prilagodimo fenomenologijo moralnih sodb.
Celostne teorije moralne sodbe ni. Moralne motivacije, razlogi. Ni pa sistematicne razdelave. Sistematicni pristop terja, da pokrijes vidike moralne sodbe: psiholoski, normativni, fenomenoloski, spoznavni.
Audi (Prakticno presojanje in moralna sodba): proces sklepanja ne pripelje do moralne sodbe.
Pomembno: del normativne strukture naj se ujema z delom psiholoske strukture.
Kako dejansko merilom sledim, kaksno vlogo pri presojanju. Haidtov model: ne ponuja moralnih meril, sekundarno.
Ni odlocujocih argumentov. Katera slika moralne presoje je bolj prepricljiva? (i) Moralna psihologija. (ii) Normativnost: pluralizem: kaksno psihologijo ponuja. Tradicionalni pluralizem ne ponuja moralne psihologije, bolj na spoznavne vidike. Ko govori o uvidu, dobri presoji, moralni zaznavi, namiguje, da v vecini primerov moralne sodbe ne razume kot rezultat sklepanja. Moralno sklepanje ni mozno. Ni hierarhicnih pravil. Dobra presoja: pretehtas alternative, kaj je bolj odlocilno. Dancy: oblika situacije: Kaj je tvoja dolznost.
Dialekticni pristop: psihologija -> normativnost; normativnost -> psihologija, od tod prepricljiva slika moralne presoje.
27. V. 13.
Morfoloski pluralizem. Racionalno nestrinjanje.
Prisotnost
Bela Zlata 15
Birsa Arijana 2
Bizjak Rihard 2
Besic Ervin 5
Brezensek Marko 10
Dolinsek Ursa 2
Groselj Jon 20
Malmenvall Simon 26
Pelaj Linda 22
Radetic Teo 21
Storman Marusa 2
Tratnik Sebastian 5
Turk Jan 3
Dodatna literatura:
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Williams, B.A.O. (1985) Ethics and the Limits of Philosophy, Cambridge, MA: Harvard University Press.
Singer, Peter, (ur.) (1993). A Companion to Ethics. Oxford, UK: Blackwell Publishers.
Rawls, John (1999) Theory of Justice. Cambridge, MA: HUP.
Sidgwick, Henry (1907/1981) Methods of Ethics, 7th ed., London: Macmillan and Company; ponatis Indianapolis: Hackett, 1981.
Audi, Robert (2004) The Good in the Right, Princeton: Princeton University Press.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism (London: Routledge 2006)
Horgan, T. in Timmons, M. (ur.) (2006) Metaethics after Moore, Oxford: Claredon Press.