Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč 6.12.2004 2001/2002

ANALITIČNA FILOZOFIJA (II. Letnik AB) (Sreda 2:40p-4:20p)

Opozorilo: nepreklicni skrajni rok akcije s seminarskimi nalogami: 8. maj 2002. Po tem roku so možni le še klasični izpiti.

Predhodni načrt poučevanja v letu 2001/2002:

Prva možnost: Akcija (dve seminarski nalogi = opravljen izpit):

Izdelava krajšega izročka (1 str. do 3 str.) na podlagi tem, ki bodo predavane v prvem semestru, v dogovoru s profesorjem, pogovor o tej temi 5 minut do15 minut. Skrajni rok: 17. december 2001.

Izdelava daljše seminarske naloge (12 str.) kot poglobitev teme v prvem semestru, v dogovoru s profesorjem, njena predstavitev 20 minut. Skrajni rok: 8. maj 2002.

Skrajni roki so nepreklicni. Kdor ne zamudi prvega roka, in kdor ne zamudi drugega roka, ima na ta način opravljen izpit. Kdor zamudi prvi rok, se v akcijo ne more več vključiti. Vendar obstaja še

Druga, alternativna možnost:

Ustni izpit iz predpisanih enot literature, in preizkus znanja iz celotne snovi, predelane v tem študijskem letu.

Predpisana literaura ( na izbiro (1) ali (2)) (avtor vse literature je Matjaž Potrč) (izbira (2) je v celoti dosegljiva na spletni strani Matjaža Potrča, pod Članki)

(1)Zbirka (1984). Maribor: Obzorja.

Zapis in govorica (1986). Ljubljana: Partizanska knjiga.

Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.

Pojavi in psihologija (1995). Ljubljana: ZIFF.

»Nenanključnost sestavljenosti« (2000). Analiza 3-4. 3-21.

»Kognitivna funkcija prehoda« (1997). Analiza 2. 16-35.

»Kategorije in občutki pri Quinu«. (1996) Anthropos 1-2, 66-83.

»Nejasnost je odporna« (1998). Anthropos 4-6, 91-98.

»Dinamična filozofija«. (1999). Filozofski vestnik 3, 153-164.

»Zaznavanje in pojmi: temelji realistične estetike«. (1999). Časopis za kritiko znanosti 194. 123-131.

»Dajmo vsebini pravo mero!«. (1990). Anthropos 1-2. 223-235.

»Biološka funkcija in funkcija orodij« (1990). Anthropos 3-4. 239-249.

(2) Trije vplivi profesorja Majerja na moje delo

Ekologija brez organizmov [pod: Ekologija]

Paradox of Analysis Compatibilized [pod: Dominating the High Grade Requirements – Bled 2000 paper]

Blobjectivist Quine and his Posits [pod: Quine]

Some of my Memories on Willard van Orman Quine [pod: Quine-Memory]

Evaporism and Particularist Normativity [pod: Evaporism]

Predavana snov

Ontološka teza: Obstaja zgolj ena konkretna partikularija, celi svet (gmota); ima ogromno časovno-prostorsko strukturno kompleksnost; nima pa delov. Semantična teza: Mnoge trditve o postavkah zdravega razuma in znanosti so resnične, četudi tem postavkam v svetu nič neposredno ne ustreza; resnica takih trditev je posredna korespondenca. (17. 10. 2001)

Sodba, intencionalnost, semantična normativnost. Resničnost je pravilno presojanje. (1) Ali kompleksnost terja lastnosti in relacije? (2) Kaj ima lastnosti in relacije? (3) Ali časovnoprostorska kompleksnost terja časovnoprostorska območja, na katerih je oprimerjena? {c) Območje O oprimerja maso M. (d) Gmota O-bmočno oprimerja maso M. (e) Območje O₁ je bolj gosto od območja O₂. (f) Gmota oprimerja relacijo bolj gosto od (O₁, O₂)-bmočno. (A) Kako lahko oprimerimo duševne lastnosti, če ni ljudi?(24.11.2001)

Etični pluralizem: prima facie dolžnosti (ceteris paribus, če nič ne pride vmes); prave dolžnosti (cela situacija). Dejanje: obvezno, prepovedano, dopustno. Presojanje, sodba, intuicionizem. Ugovori: enotnost, preveč terja, nedoločenost, uvid. Moralni partikularizem. Predpostavke splošne teorije: enotnost, splošna ustreznost, polarnost. Proti: obrat, utišanje, brezobličnost. Atomizem, holizem. (7. 11. 2001) 

Etični partikularizem: kritika pluralizma. Monizem (konsistenca, ustreznost, spoznavno) → Pluralizem (-konsistenca, seznam?, ustreznost?; a. spoznavno (uvid), b. ustreznost (splošna načela: opusti!)) → Partikularizem. Problem indukcije. Poučevanje. (14.11.01)

Intencionalnost in možgani. Predmet, vsebina. Identitetna teorija: tip-tip (zavest = možganski proces); primerek-primerek: disjunkcija ČvMvRv..vŠ(21.11.01)

Partikularizem: holizem, posamično. Proti splošnim načelom: opomniki. Kakšen pomen lahko ima lastnost. / Dilema: Vloga D-stanja ali redukcionizem. (28. 11. 01)

Kritika splošnosti: posledičnost (ker), supervenienca. (5. 12. 01)

Kontekst, redukcija. Normativna avtoriteta posamičnosti, vs. Splošnost, oprimerjanje. Identitetna teorija vloge v vrsti. (12. 12. 01)

Razlog, kontekst. Sprememba. Razlog: a. teoretski, b. praktični (želje). Razlog: c. spoznavni, d. utemeljujoš. Vrednota-holizem. Razlogi posledica vrednot? Organske celote (mereologija). (19. 12. 01)

Nejasnost. Brezmejnost. Modus ponens. Individualistični, kolektivistični niz. Znanost, zdravi razum. Spoznavni pristop, prevrednotenje. (9. 1. 02)

Gmotni materializem in intencionalnost. Inernalizem, eksternalizem. Lastnosti. Psihofizika. Kako je možna duševnost v materialnem svetu, intencionalnost v gmoti? GM: Svet je jasen, Jezik, duševnost, vsebina: nejasna. Kako je možno pojavljanje nejasne vsebine v jasnem svetu: nizi, posamični primerki. Intencionalne lastnosti. (12. 2. 02)

Partikularizem in kritika ceteris paribus. Nenaturalistični argument za partikularizem: ni naturalistične podlage, ki bi omogočala uvedbo postopkov brez izjem za moralne lastnosti. Metafizika/spoznanje: razlaga je spoznavna in v okviru partikularizma dopušča epistemske splošnosti. Gmotni materializem in semantična normativnost. Lastno ime kot togi označevalec. (27. 2. 2002)

Partikularizem. Predikat »je moralno dovoljeno«. Normativna prednost: a. splošno, b. posamično. P1 Vsi razlogi za prepričanja so holistični. P2 Razlogi dejavnosti so podobni razlogom prepričanja. .: Vsi razlogi za dejavnost so holistični. Zaupanje: a. splošnež. b. posamičnež. (6.3.02)

Vzorci. Opis → Vrednočenje. Seznam. Če O1, potem X je dobro. Če O2, potem X je dobro. … Če O1 ali O2 ali… potem X je dobro. Naključno: luč, dobro. P1 Dobra dejanja (krožnost). P2 Nekaj več. P3 Vzorec, projekcija. P4 Končno → neskončno (dobro). .: Vzorec. (13.3.2002)

Partikularizem: pravila. Ker. Razlog. (20.3.2002)

Konekcionizem in moralna teorija: 1.eliminativizem a.obči (ni prostora za moralna pravila, primerki vodijo naše odločanje), b.območni (nekaj pravil rabiš, na koncu jih odpraviš). 2.Ne-eliminativizem a.območna združljivost (pripomočki, načela in medč;oveški odnosi), b. obča združljivost (pravila). (27.3.2002)

Naturalistični moralni realizem. Sinonimnost, strogi označevalci, vzročnost, supervenienca, psihofunkcionalizem, naravne zvrsti. Tezi: vzročna, semantična. Dobro: naravne lastnosti. Zemlja dvojčica: H2O, XYZ. / Opisna, prava metafizika. Fenomenologija. Glina-Beethoven. (3.4.2002)

Moralni realizem, naturalizem. Naravno dejstvo (krutost) → Moralno dejstvo (Slabo). Namerna krutost, zato slabo. Supervenienca. Emergentizem. Sui generis/razlaga možna. Zemlja dvojčica in moralna zemlja dvojčica. Sodbe in propozicije. (10.4.2002)

Upravičenje po pravilih: šibko, strogo. Argument proti strogemu upravičenju: možnost vednosti brez pravil. Vrlinska spoznavna teorija. (15.4.2002)

Relativizem. Šovinizem, pristna razlika v mnenjih. Identitetna teorija: zavest = možganski proces. Tip, primerek. Funkcionalizem. (17.4.2002)

Etični pluralizem. Misel, jezik in živali. Obžalovanje, dilema, konflikt. Racionalne izbire. Indukcija. (8.5.2002)

Nejasnost je odporna. Gmotni materializem. Ekologija z organizmi. Občutki in možganski procesi. Živali in zavest. (15.5.2002)

Realizem. Ekologija brez organizmov. Dejstva, stavki, prepričanja. / Partikularizem. Splošne trditve; brez izjem ali ceteris paribus. O dejanjih ali o ustreznosti. Enostavne, sledno kompleksne, nesledne. Vselej ustrezne, tudi povožene. Moralna avtoriteta splošne trditve, zli pa zgolj posplošitev. Upravičenje: moralno ali spoznavno. Spošnosti: temeljna/izvedena moralna dejstva. Spoznavni partikularizem. (22.5.2002)

Splošnež proti posamičnostim: Splošnosti imajo normativno avtoriteto. Posamični vzorci niso možni, zgolj splošnosti so lahko v podlago vrednočenja. Proti: Posamični vzorci so možni, in zgolj ti so zanimivi. Vsaj nekateri posamični vzorci so v podlago vrednošenja, in sicer v vseh zanimivih primerih. Obstoj splošnih načel ni zanikan, le njihova normativna avtoriteta, Splošna načela so zgolj spoznavni povzetki. (29.5.2002)

Vključeni v akcijo (1) izroček, (2) naloga, (3) skupno

Bajželj Ana (1) 9 partikularizem (2) (3)

Balažič Nastja (1) 8 splošnost partikularizem (2) 9 (3) 9

Blatnik, Simona (1) 7 intencionalnost (2) (3)

Brajkovič Bojan (1) 7 partikularizem (2) (3)

Bukovšek, Rok (1) 7 gmota (2) (3)

Flisar, Rok (1) 7 gmota (2) (3)

Hojnik Tina (1) 8 proti enemu (2) (3)

Horvat, Tomaž (1) 8 intencionalnost možgani (2) (3)

Karas Jure (1) 8 gmota (2) (3)

Kolar Kazimir (1) 8 ontološko semantično (2) 8 sorites (3) 8

Kolar, Mojca (1) 8 stroj laž pojem (2) (3)

Kovačič, Rok (1) 8 generalizem (2) (3)

Kraner Mihael (1) 8 pluralizem (2) 9 (3) 9

Krč Petra (1) 7 partikularno (2) (3)

Krefl Maja (1) 8 gmotni materializem (2) (3)

Lešnjak Simona (1) 8 intencionalnost možgani (2) (3)

Marinčič, Kristina (1) 7 ontologija pluralizem (2) 8 (3) 8

Mervič Stojan (1) 8 splošnost supervenienca (2) (3)

Mikulec Borut (1) 8 splošna načela (2) (3)

Mulej Jerca (1) 8 etika ontologija (2) (3)

Nonne Igor (1) 8 intencionalnost (2) (3)

Pandur Ana (1) 8 zloba (2) (3)

Petrovič, Petra (1) 8 partikularizem (2) (3)

Pišlar, Sonja (1) 7 partikularizem (2) (3)

Petkovšek Branka (1) 8 misel in jezik (2) (3)

Ploj Nataša (1) 8 ljudje (2) 9 (3) 9

Ratkajec Hrvoje (1) 8 moralni čut (2) (3)

Škarja, Mateja (1) 7 intencionalnost (2) (3)

Škvarč, Božidar (1) 8 partikularizem (2) (3)

Šumej, Katarina (1) 7 pluralizem (2) (3)

Vogelmut, Jure (1) 7 kritika splošnosti (2) (3)

Zorko, Jasmina (1) 8 etika (2) (3)

Zagmajster, Tina (1) 8 pluralizem partikularizem (2) (3)