red. prof. dr. Matjaž Potrč                                       akad. leto: 2008/2009

predmet:    

ANALITIČNA FILOZOFIJA

(II. letnik AB; sreda 14:40 - 16:20)

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     tri kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min);  od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.

Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni povezavo do *.xls datoteke!!!)

Na predavanjih predelana snov:

    8. oktober 2008:

Zavest in intencionalnost. Utemeljitev: 1. Zavest supervenira na intencionalnosti. 2. Intencionalnost supervenira na zavesti. Enakost: zavest = intencionalnost. Supervenienca, emergentizem. Teorija enakosti: dusevno = snovno, zavest = mozganski proces.

15. oktober 2008

Pesmi: enkratno ustrezno izkustvo. Splosnosti: misel in pomen, brez predstave, brez zavesti. Mozgani v kadi: ozek, a cel izkustveni svet. Supervenience: splosna, razlagalna. Energenca: posamicna, ni razlagalna. Rezultance: posamicna, razlagalna. Lepi ustrezni posamicni vzorci.

    22. X. 08.

Teorije pomena: smisel in pomen. Opisovanje in nanasanje. Misel, jezik, svet. Povnanjene teorije pomena: modalne (strogi designator). Naturalisticne povnanjene teorije pomena: teleoloske, informacijske. Povnanjene teorije pomena skusajo zagotoviti neposredni stik med jezikom/mislijo in svetom. Ker pa so atomisticne in sledne, je vprasljivo ali lahko oskrbe pomen. 

    29. X. 08.

Demokracija: orodna ali vrednote (svoboda, enakost). Argumenti proti demokraciji in zanjo. Odprtost, krepost in demokracija.

5. XI. 08.

Teorija pomena in zavest. Skladnja, pragmatika, pomen. Vzrocna teorija pomena in teorija resnice kot neposrednega ujemanja. Kljub temu, da bitnosti kot sta univerza in simfonija ne obstajajo na nacin enostavnih zunanjih predmetov so stavki v zvezi z njima resnicni: resnica je posredno ujemanje. Ustvarjalec resnice je cel svet, ne pa bitnosti v zunanjem svetu. Semanticni model moznega sveta. Osredotocenje na obmocje v svetu omogoca komplementu vlogo zavestne ozadne podpore. Semanticni svetovi so izkustveni, ne materialni.

12. XI. 08.

Vednost kot upraviceno resnicno prepricanje. Upravicenost: utemeljitvena, sovisna (koherentisticna). Vednost: razvidnost, zanesljivost. Vrlinska spoznavna teorija. Zivalska in refleksna vednost. Vednost kot razvidnostna zanesljivost.

17. XII. 08:

Odgovor glede zavestnih pojmov. Problem: razmerje zavesti in sveta kot ga opisujejo naravoslovne znanosti. Argument vednosti: Mary v crno-beli sobi, njeni fenomenalni pojmi. Zahteve za naturalizacijo fenomenalnih pojmov. Razlaga s pomocjo demonstrativov.

22. XII. 08:

Nejasna vsebina v jasnem svetu. Nejasnost: pojav nekoherentne zdruzitve normativnih pritiskov individualisticnega in kolektivisticnega niza. Nejasnost je sprejemljiva v jeziku in misli, ne pa v od njiju neodvisnem svetu. Vsebina in predmet. Posamicni intencionalni dogodki v svetu so fenomenolosko jasni.

7. I. 09:

Vrlinska spoznavna teorije. Dobrohotna kroznost: utemeljitvena (zaznava, zavest: atomisticno), sovisnost. Zivalska vednost: povnanjennost. Refleksivna vednost: ponotranjenost. Vrlina in zanesljivost. Protiprimeri zanesljivosti: obmocno, svetno, cezsvetno okolje. Cezsvetna zanesljivost-uvid.

14. I. 09:

Smisel in pomen. Predstava. Osredni pomen. Resnicnostna vrednost. Vednost: zaznavna in a priorna. Stopnje vednosti. Objektivne vrednote. Utemeljitvenost in sovisnost vednosti.

21. I. 09.

Nejasna vsebina v jasnem svetu? Dolocujoce-doloceno. Nejasna zavestna dolocujoca lastnost. Nejasna intencionalna dolocujoca kategorija.

18. II. 09.

Lik. Pozornost, zavest. Ustreznost. Vsebina ni pozornost. Pozornost -> delna obcutkovna vsebina V’ -> V’ -> V.

25. II. 09.

Vrlinska spoznavna teorija. Vap=p&Pap&Uap. Znacaj. Dogodek/dejanje. Vzrocnost, protidejstveni pogojniki. Bi lahko deloval drugace (PAP). Frankfurtovi primeri: svobodni dejavnik, spoznavsni dejavnik.

  4. III. 09.
Libetovi rezultati. Svobodna volja, determinizem (zdruzljivost, nezdruzljivost). Dejanje, namera-zavest. Dogodek. Fenomenologija: kako se pocutis kot. Razlaga dejavnosti kot vzrocnega procesa. Glazbeno delo. Nakladanje.

11. III. 09.
Enakost. Intencionalost podpira zavest, zavest podpira intencionalost. Intencionalnost je enaka zavesti. Tip: intencionalna vsebina je nejasna, splosnost. Primerki: oprimerjena vsebina je jasna, posamicnost. Nadomesti z dolocenim dolocujocega. Nejasna zavest v jasnem svetu.

18. III. 09.
Filozofija psihologije. Naturalizacija. Emergentizem. Materialisticni naturalizem. Redukcionizem in neredukcionizem. Vesoljna hermenevtika. Funkcionalisticna naturalizacija intencionalne vsebine in fenomenologije. Novodobni materializem. Zavestne lastnosti niso funkcionalne. Naturalizacija fenomenologije. Mozgani v kadi in fenomenoloska intencionalnost. Kako-se-pocutisk-kot in razumevanje, dejavnost, vsebina in naravnanost.

25. III. 09.
Estetika. Predmetnostna teorija. Intencionalnost. Predmeti: dusevni, fizikalni, idealni (izven prostora-casa). Dej, vsebina, predmet. Obstoj. Predmeti, objektivi, desiderativa, dignitativa (spoznavno). Predmeti visjega reda: razlika, podobnost. Pozornost proizvaja pomen: predmet je ze tu, vendar postane pomen, ko smo nanj pozorni. Izven-bivanja: postavljanje nacinov obstoja v oklepaj.

1. IV. 09.
Pozornost, spoznavna teorija: Vap = p&Pap&Uap. Upravicenje: povnanjeno in ponotranjeno, razvidnost: posamicno prepricanje in koherentni sistem prepricanj. Ozadna vednost, morfoloska vsebina.

8. IV. 09.
Zdruzljivost svobodne volje in determinizma. Teorija enakosti. Moorov paradoks. Ozadna vednost. Metafora.

15. IV. 09.
Pozornost, morfoloska vsebina in spoznavno upravicenje. Morfoloska vsebina ni izrecno predstavljena. Tvorjenje prepricanj pa je v veliki meri morfolosko. Izkustvena razvidnost: zdruzimo jo z morfolosko vsebino: zavestno izskustvo je izven pozornosti, je pa ucikovito pri upravicenju. Morfoloska vsebina vpliva na znacaj izkustva: razvidna ustreznost izkustvenih prepricnj, ne pa iz jasnega. Zorni koti zavesti ostanejo izven pozronosti, a obarvajo zavestno izkustvo. Ko spoznavni dejavnik poudari morfolosko informacijo, jo spremeni.

22. IV. 09.
Frankfurtovi primeri razdelijo: (1) sebstvo kot izvor dejanj, (2) fenomenologijo. (A) subjekt → skupnost; (B) skupnost → demonsko okolje.

29. IV. 09.
Vap =def p&Pap&Uap. (1) Cezsvetna zanesljivost, izkustveni svet, zavest; (2) Spoznavna teorija ledene gore: morfoloska vsebina, ni dostopna zavesti, vendar obarva zavestno izkustvo.

6. V. 09.

Morfološki racionalizem. Racionalizem: splosni moralni zakoni nastopajo pri tvorbi moralnih sodb. Intuicionizem: pri tvorbi moralnih sodb ne nastopajo predstave splosnih moralnih zakonov. Dispozicija, zmoznost.

13. V. 09

Fenomenologija svobodnega delovanja in Libet. Pozornost. Predstave in smotrnost. Gettier. Pomen pomena. Mozgani v kadi. Vednost brez prepricanja.

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo seminar in 2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:

1. Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 2005).
3. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma”. Analiza 3/2003, str. 33-55.
4. Strahovnik, Vojko. “Intuicionizem, moralni konflikt in pluralizem dolžnosti”, Analiza 4/2005, str. 106-129.
5. Potrč, Matjaž. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrč, Matjaž. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost možganov v kadi vašemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrč, Matjaž. “Blobjectivism and Pragmatism.”*
8. Potrč, Matjaž. “Externalist Meaning Without the World.”*
9. Potrč, Matjaž. “Communication-Intention.”*
10. Potrč, Matjaž. “Democracy.”*
11. Potrč, Matjaž. “Vague Content in Non-Vague World.”*
12. Potrč, Matjaž. “Pure Intentional Content.”*
13. Potrč, Matjaž. “Phenomenology of Dance.”*
14. Potrč, Matjaž in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping.”*
*dostopno na spletni strani prof. Potrča pod “Članki”