Red. Prof. Dr.
Matjaž
Potrč?
2000/2001
ANALITIčNA FILOZOFIJA
(II. Letnik AB) (sreda 2:40-4:20)
Študijski pogoji: prvi podpis dobi slušatelj brez pogojev, ostale dobi le
ne podlagi obiskovanja predavanj. Podpisi pa so pogoj za pristop k izpitu.
(1)
Izdelava povzetka teksta med študijskim letom po dogovoru s profesorjem (5-7
strani) in predstavitev teksta (20 minut). Povzetek je mogo?e
predstaviti le med študijskim letom, torej bo npr. povzetek prinesen na izpit
neveljaven.
Kdor
ne izdela povzetka teksta, dobi na izpitu dodatna 3 vprašanja iz literature
pod (1), 5 knjig ali tekstov.
(2)
5 krat na leto kratke opazke (pol do ene strani pisno, razprava) k
predavanjem. Opazke je mogo?e
oddati le med študijskim letom, torej bodo npr. opazke prinesene na izpit
neveljavne.
Kdor
ne izdela opazk, dobi toliko vprašanj iz literature pod (2) a.b.c.d.e.
kolikor mu manjka opazk (za vsako to?ko
po eno vprašanje iz dveh enot literature).
To
prakti?no
pomeni, da bo tisti, ki bo opravil vse obveznosti, na izpitu odgovarjal zgolj
na vprašanji iz na predavanjih predelane snovi (dve vprašanji).
Tisti,
ki ne bo izdelal povzetka (bo pa izdelal vse opazke), bo odgovarjal na 5 vprašanj
(2 vprašanji iz predelane snovi in tri vprašanja iz literature pod
(1)).
Tisti,
ki ne bo izdelal ne povzetka ne opazk, bo na izpitu dobil 10 vprašanj
(2 vprašanji iz predelane snovi in tri vprašanja iz literature
pod (1) in 1 vprašanje (iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1
vprašanje (iz 2c) in 1 vprašanje (iz 2d) in 1 vprašanje (iz
2e)). Dodatni primer: Kdor
bo izdelal povzetek in zgolj dve opazki, bo dobil 8 vprašanj (2 vprašanji iz
predelane snovi in 3 vprašanja iz literature pod (1) in 1 vprašanje
(iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1 vprašanje (iz 2c)).
Kdor
na katerokoli od izpitnih vprašanj ne odgovori ni?esar,
mora izpit ponavljati.
Literatura
(Prof. Matjañ
Potr?,
kjer ni navedeno drugega avtorja):
(1)
(5 knjig ali tekstov, 3 vprašanja):
- Zapis
in govorica, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, Ljubljana 1986
- Pojavi in psihologija, ZIFF, Ljubljana 1995
- Jezik, misel in predmet, Zbirka Episteme 3, Drñavna
zaloñba
Slovenije, Ljubljana 1988
- Haller in Brentanov empirizem, Anthropos, letnik 27, št. 1-2,
Ljubljana 1995, str. 177-188
- Metaphor externalized, Vestnik 1, Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 1988, str. 134-140
(2)
(a) 2 teksta (1 vprašanje)
-
Austinova teorija govornih dejanj, Anthropos, št. V-VI,
Ljubljana 1977, str. 297-320
- Nejasnost je odporna, Anthropos, št. 4-6, 1998, letnik 30, str.
91-98
(b)
2 teksta (1 vprašanje)
-
Med opisom in referenco, Problemi-Razprave, št. 1-2, letnik XXI,
Ljubljana 1983, str. 89-94
-
Two Levels Semantics, v Language, Mind and Society, Zbornik referatov z
mednarodnega posvetovanja v Mariboru 1.-3. junij, 1995, Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta, Maribor 1997, str. 12-23
(c)
2 teksta (1 vprašanje)
-
Dajmo vsebini pravo mero!; Anthropos, št. I-II, letnik 22, Ljubljana
1990, str. 223-235
- O
spoznanju in pojavoslovju; v Prispevki iz analiti?ne
filozofije,
Urednik Olga Marki?,
Društvo za analiti?no
filozofijo in filozofijo znanosti, Radio Slovenija, Program Ars - III.
program; Ljubljana 1994, str. 39-54
(d)
2 teksta (1 vprašanje)
- A
Localist Metaphysical Semantics?, v Dunja Jutronji?,
ed., The Maribor Papers in Naturalized Semantics, Padagoška fakulteta
Maribor, 1997, str. 215-224 (Devitt=s responses).
(e) 2 teksta (1 vprašanje)
-
Noema naturalized, Acta Analytica. Philosophy and Psychology #5, vol.
IV, October 1989, Ljubljana, Published by Slovenian philosophical society -
Section for Analytic Philosophy, str. 65-70
- AWhat=s
Cooking? World a la Carte.@
v Uwe Meixner and Peter Simons, eds., Metaphysics in the Post-Metaphysical
Age, Papers of the 22nd International Wittgenstein Symposium,
August 15-21, 1999, Kirchberg am Wechsel, Volume VII (2), Kirchberg am
Wechsel, 1999, Austrian Ludwig Wittgenstein Society, ISSN 1022-3398; str.
116-122.
Na
predavanjih predelana snov (2 vprašanji) (snov bo vklju?ena
v spisek kot bodo potekala predavanja)
-
Predstavna proizvodnja. Notranja psihofizika. Dej, vsebina, predmet. Opisna
in genetska psihologija. Proizvodnja je duševna dejavnost: deli celota.
Ob?utki.
(29.11.2000)
- Nejasnost je brezmejnost (ja: prevrednotenje; ne: spoznavni pristop; vmes:
skrivnostneñ). i. Na za?etku
resni?ne
trditve, ii. pozneje neresni?ne trditve, iii. ni dolo?enega
dejstva o prehodu med resni?nim in neresni?nim.
Individualisti?ni, kolektivisti?ni
niz. Ostra meja: n, n+1. Kritika spoznavnega pristopa glede meje: i. intuicije
govorcev, ii. nepredstavljivost, iii. znanost ne predpostavlja supervenientnih
dejstev za mehke pojme. Problem mnogih. (6.12.2000)
- Nejasnost. Prevrednotenje
in spoznavni pristop. Nejasni govor obvladujejo hkrati neizpolnjivi semanti?ni
standardi. Argumenti za ontološko nejasnost ne delujejo. Meja je funkcija
uporabe, a ne vemo katere. (13.12.2000)
- Iluzija Mueller-Lyer. (B) Podcenjevanje ve?jih
kotov. Precenjevanje manjših kotov. Zavrnjene teorije: a. Ker koti vle?ejo
skupaj ali raztezajo, imamo ob?utek raztezanja premice. b. Odpiranje zaradi topega
kota, zapiranje zaradi ostrega kota. c. ?rta
izgleda daljša zaradi premikanja to?k
osredoto?enja.
(20.12.2000)
- Prostor: merljivi, zaznavni. Ohranitev velikosti: bližje pomanjšamo,
oddaljeno povečamo (razlaga iluzije). / Posebno vprašanje sestavljenosti:
Pod katerimi pogoji več materialnih predmetov tvori nov materialni predmet?
Načelni odgovor: Stik. Preostali odgovor: materialni predmeti tvorijo nov
materialni predmet čee njihova dejavnost tvori življenje. Materialni
predmeti, abstraktni predmeti, mereologija. Ali so vsi materialni predmeti
nujni za obstoj bitnosti? Posledica: neživa bitja ne obstajajo. (3.1.2001)
-
Quine: radikalni prevod, nedoločenost interpretacije. Analitično, sintetično.
Atomizem, holizem. / Opazovanje, sklepanje. Modularnost: hipoteza ločevanja.
Plastičnost: hipoteza medsebojnega vpliva. Veste, vidite. (10.1.2001)
- Optični paradoks: načelo kotov vs. Našelo privlačnosti na pogled.
Samostojnost psihološke razlage, neredukcionizem. Ceteris paribus. (14.2.2001)
- Postavke. Referenca. Pojmovna shema. Naturalizirana spoznavna teorija.
Biti je biti vrednost vezane spremenljivke. Posredna korespondenca. Zadnja,
območna ontologija. (21.2.2001)
- Prevrednotenje, zdravi razum
in posredna korespondenca. Teza: Zdravi razum je ontološko zavezan nejasnim
predmetom in lastnostim. Antiteza: Zdravi razum dojame nejasnost tako, da
nejasni predmeti in lastnosti niso možni. Sinteza: Zdravi razum je ontološko
območno zavezan nejasnim predmetom in lastnostim, ni pa jim dokončno ontološko
zavezan; dokončna ontološka nejasnost ni možna. / K antitezi: zdravi razum
o nejasnosti: a. ni dejstva o prehodu, nekoherentna, b. vseprisotna v jeziku
in misli, c. nejasnosti ni v svetu. (28.2.2001)
- Ozka vsebina in fenomenologija intencionalnosti. Argument za ozko vsebino.
Kvalitetni doživljaji – zavest. Zavest ni intencionalna. Intencionalnost ni
zavestna. Vs: Intencionalnost zavesti. Zavestna intencionalnost. (7. 3. 2001)
- Resnica in ontologija. Quine: ontološka obveza: fizikalni predmeti, množice.
Redukcija, enačenje, odprava. Beethovnova peta simfonija ima štiri stavke.
Pravilna zatrdljivost: svet, pravila in prakse. Tarski: »P« je R čee P.
(14.3.2001)
- Wittgenstien in modernost. Svet je neodvisen od naše volje. Obstajajo le
logične nujnosti. Znanost in
filozofija. (21.3.2001)
- Prostor občutkov. Prag zaznavanja. Pojavna zelena barva. Toni: svetlo,
temno. (28. 3. 2001)
- Kdaj deli nekaj sestavljajo? Deli-celota: mereologija. Nihilizem: Deli nič
ne sestavljajo (če jih je več). Univerzalizem: Ni mogoče, da bi x-i nekaj
sestavljali, ker nujno (če so x-i ločeni) je nekaj takšno, da x-i to
sestavljajo. Obstajam in obstajal sem pred 10 leti. Sem organizem. Vsak
organizem v vsakem trenutku sestavljajo določeni atomi. Vsi atomi organizma
pred 10 leti še obstajajo. Noben atom, ki me zdaj sestavljal, me ni
sestavljal pred 10 leti. (4.4.2001)
- Iluzija: primerjava kotov. Poggendorfova iluzija. Performativi. Resnica in
ontologija. Zavest kot težak
problem. (11.4.2001)
- Oprimerjenje čutnih pojavov: usmerjenost/intencionalnost. Prostor –
zaznavni. Empiristi, izkustvenost/nativisti,vrojenost. (18. 4. 2001)
- Intenzivnost-nasičenost. Ni možna intenzivnost obstoja. Obstoječe, možno.
Obstoj ni stopnjevit. Zaznavni prostor. Intenzivnost, prostor, zunanja in
notranja meja. Filozofsko svetovanje. (25. 4. 2001)
- Razdalja: a. prvotni niz: črta, deli, kvantiteta. b. drugotni niz:
razdalja, ni delov, kvaliteta. (9.5.2001)
- Čuti. Merilo: svetlo, temno. (16. 5. 2001)
- Intencionalnost: višje spoznanje. Nižje spoznanje: zavest, čutne
zaznave: zavestne. Niso refleksivne, so samodejne, kvalitativne, bogate;
izkustvo, ontološka podlaga; vsebine niso pomembne; intencionalnost
predpogoj: prostor. (23. 5. 2001).
- Časovno prostorsko območno oprimerjenje lastnosti. Prislovi.
Kontekstualna semantika. Določujoče, določeno. GMOTA je edini pravi mislec.
(30.5.2001)
Študenti poimensko in ocena njihovih obveznosti:
(1) Tekst in predstavitev. (2) 5 kratkih opazk. (3) Skupno.
Biluš
Marijo (1) Predmeti splošnih
predstav (9) (2)a.10 b. 10 c. 10
d. e.
(3)
Božič
Andrej (1) Zavestno izkustvo (10)
(2)a.10 b. 10 c. 10 d. 10 e.
10 f. 8 g. 10 h. 8 (3)
Ciglenečki
Jan (1) (2)a.
10 b. 10 c. 9 d. 10 e. 10 f. 10
(3)
Dešman
Kristina (1) Iluzija (10)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 10
e. f. 9
(3)
Erjavec
Matej (1) Barve (9) (2)a. 10
b. 10 c. 10 d.
10 e. 10
f. 10
(3)
Gačanovič
Borislav (1)
Mehki zakoni (10) (2) a.
10 b. 10 c. 9 d. 10 e. 10
(3)
Geršak
Natalija (1) Nzv zavest (10) (2)
a. 10 b. 9 c. 10 d. 9 e.
10
(3)
Gruden
Neža (1) Toni (9) (2)a. 10 b. 9
c. 8 d. 10 e. 9 f. 10 g. 9 h. 9
i. 10
(3)
Horvat
Patricija (1) Nejasnost (10) (2)
a. 10 b. 10
c. 10 d. 10
e. 10
(3)
Janša
Marko (1)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d. e.
(3)
Jerant
Jasmina (1) Dinamična (9)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 10 e.
10 (3)
Klemen
Slabina (1) Opazovanje analiza
(10) (2)a. 10 b. 10 c. 10 d.
10 e. 10 (3)
Kolar
Mojca (1) Nejasnost (10) (2)a. 10
b. 10 c. 10
d. 10 e.
10 (3)
Kralj
Tanja (1) Iluzija (10)
(2)a. 10 b. 10 c. 10
d. 10
e. 10 f. 9
(3)
Marn
Miha (1) Psihologistična
semantika (10) (2)a.10 b. 10 c. 10 d. 10 e. 10
(3)
Miri Nina
(1) Prevrednotenje (10)
(2)a. 10 b. 9 c. 10 d. 10 e.
8 f. 10 g. 10
(3)
Mitrevski Ivan
(1) Performativ (10) (2)a.10 b. 9 c. 10 d. 10
e. 10 f. 10 (3)
Muič Renata
(1) Funkcion. Kvalitativni (10) (2)a. 10 b. 10 c. 9 d. 10
e. 10
(3)
Oblak Teja
(1)
(2)a. 10 b. 9 c.
d. e.
(3)
Ogrin
Sara (1) Zombie (10)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 9
e. 10
(3)
Okorn
Kristina (1) Ozka vsebina (10)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 10
e. 10 f. 9 g. 10
h. 10
(3)
Podobnik
Mojca (1) Netopir (9) (2)a. 10
b. 10 c. 9 d. 10 e. 9 f. 10 g. 10 h.
10 i. 8
(3)
Spačal
Vanja (1) Iluzije (9) (2)a. 10 b.
9 c. 8 d. 10 e. 10 f. 8
(3)
Strniša
Erna (1)
Resnica in ontologija (10) (2)a. 10 b.
10 c. 10 d. 10 e. 10 (3)
Trebežnik
Ana (1)
Zavest občutek (10) (2)a.
10 b. 10
c. 8 d. 10 e. 10 f. 10 g.
10
(3)
Vlasak
M. (1)
Mnogi (10) (2)a. 10
b. 10 c. 10 d. 9
e. 9
(3)
Vojevec
Jaka Andrej (1) Avtopoetika (10)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 10
e. 10 f. 10 (3)
Vovk
Maja (1) Resnica objektivnost (9) (2)a.
10 b. 10 c. 9 d. 10
e. 10 f. 9 g. 9 h. 10
i. 8 j. 10 k. 9
(3)
Zajc Maja (1)
(2)a. 10 b. 9 c. 10 d. 10
e. 10 (3)
Založnik
Lidija (1) Redukcija (9) (2)a. 10
b. 10 c. 9 d. 10
e. 10 f. 10 g. 10 (3)
Žavbi
Špela (1)
(2)a. 8 b. 9
c. 9 d. 9 e. 10 f. 10 g. 10
(3)
Žerovnik
Maja (1)
Prepoznavanje predmetov (10)
(2)a. 10 b.10 c. 10 d. 10
e. 9 (3)
Pripomba: Ta list je razdeljen študentom na za?etku
študijskega leta, da se seznanijo z obveznostmi. List je zopet razdeljen študentom
na koncu študijskega leta pred kon?nim
delom izpita. Ta zadnja popolna razli?ica lista velja kot spisek za pristop k izpitu.