red. prof. dr. Matjaž Potrč
šol. leto: 2005/2006
predmet:

TEORIJA IN FILOZOFIJA ZNANOSTI

(III. letnik AB; ponedeljek 11:20 - 13:00)
Uvodna opomba

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih.. Kot delo med letom se upošteva naslednje

- prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

- do šest kratkih pripomb dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga na kratko (20-25 min) predstavi kolegicam in kolegom; pripombe in seminar bistveno zmanjšata težo končnega izpita. (NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni na povezavo do *.xls datoteke!!!)  
 

Na predavanjih predelana snov:

10. oktober 2005:  

Razmerje znanosti in filozofije. Potreba znanosti po lastnem osmišljenju, opozorilu na odprte pojmovne možnosti. Razlika med aksiomatskim in dinamičnim pristopom v filozofiji znanosti. Realizem in antirealizem. Varčni realizem. Kontekstualna semantika. Reničnost kot semantično ustrezna zatrdljivost pod semantično spremenljivimi standardi. Resničnost kot ujemanje/korespondenca s svetom. Možni svetovi, osrediščeni možni svetovi: največja sebe obsegajoča lastnost. Neposredna korespondenca: obstoj predmetov, relacij, njihovo vzajemno oprimerjenje. Kontekstualno delujoči standardi semantične ustreznosti. Zgolj ontična in ontološka zavezanost.

17. oktober 2005:  

Svobodna volja in determinizem. Determinizem kot vnaprejšnja določenost vesolja se ujema z dognanji fizike. Ostanejo dejanja, duševna stanja: ta moramo razlagati: vživljanje. Temeljna dejanja: ozka ali široka? Razlaga dejanj z vzročnostjo duševnih dogodkov. Utemeljujoča vloga zavesti, kvalitete in kritika povnanjenih/eksternalističnih teorij vsebine. Fenomenalna intencionalnost in ozka vsebina. Možgani v kadi in Zemlja-dvojček. Pogoji svobodne dejavnosti: (i) sam sem izvor dejanja, (ii) smotrnost in (iii) svodobnost v smislu "lahko bi storil tudi drugače".

24. oktober 2005:  

Oseba. Dvoumje. Živo telo. Duša: rastline, živali, človek. Kvalitativno izkustvo. Oseba: pojem povezan z etiko in moralo. Oseba kot nosilec dolžnosti. Kako se počutiš kot moralni dejavnik? Deontični in evaluativni moralni pojmi. Realistični moralni govor o osebah. Neposredna korespondenca, posredna korespondenca, konstruktivizem in relativizem, neopisni kognitivizem: sodbe so pristna prepričanja.

7. november 2005:  

Fenomenologija utelešene dejavnosti. Kvalije: "kako-je-biti". Ločitev teh od intencionalnih dejev. Fenomenologija delovanja: Z razmislekom (ravnotežje, praktični silogizem), brez razmisleka (razlogi so zavestni, ne pa osrednji, razlog je zavesten in ni dostopen). Fenomenologija razumevanje drugega kot utelešenega dejavnika (teorija, vživljenja, vsakdanje in posebno dojetje). Naturalizacija dejanja. Razlogi in vzroki.

14.  november 2005:  

Fenomenologija delovanja prve osebe: (i) izvor dejanja; (ii) smoter; (iii) volja. Zunanja in notranja vzročnost. Pogoji izpolnitve: fenomenologija delovanja, notranja vzročnost, zunanja vzročnost, protidejstvena odvisnost, izpolnitev, pogostost. 

21.  november 2005:  

Fenomenologija, kvaliteta, zavest. Intencionalnost. Intencionalnost fenomenologije (prostor, svet). Fenomenologija intencionalnosti. Fenomenološka intencionalnost. Ozka vsebina. 

28.  november 2005:  

Umetniško presojanje. Predpostavke: izogib dolgočasju. Vodila pred-presojanja: k enotnosti k mnoštvu. Ustreznost. Neopisni kognitivizem v umetniškem presojanju. Od morale k estetiki. Neopisnost in bližina posredne korespondence. Kognitivizem in fenomenologija. Estetska sodba daje dolgoročno smer delovanja, medtem ko moralna sodba usmerja kratkoročno delovanje.

5.  december 2005:  

Moralni intuicionizem, njegove metaetične postavke in njegove normativne različice. Pluralizem dolžnosti (H. A. Prichard in W. D. Ross). Moralni pluralizem zagovarja mnoštvo medsebojno nezvedljivih osnovnih moralnih zavezanosti (načel, dolžnosti, prima facie dolžnosti, ipd.), ki jih ni mogoče vnaprej razvrstiti po redu pomembnosti. Pluralizem je soočen s problemoma moralnega konflikta in moralnih dilem, v katerih je postavljena pod vprašaj njegova metaetična sprejemljivost in normativna sklenjenost. Deontični paradoksi izhajajoči iz dopustitve možnosti moralnih dilem.

12.  december 2005:  

Svobodna volja in determinizem. Začetna predpostavka: (P) inkompatibilizem je intuitivno in zdravo-razumsko najbolj sprejemljivo stališče. Empirično preverjanje: testiranje in vprašalniki determinističnih scenarijev ter ugotavljanje pogostosti pripisa svobodne volje in moralne odgovornosti v takšnih scenarijev. Ovržba P. Posledice za razpravo o svobodni volji.

19.  december 2005:  

Svobodna volja in determinizem. Intuicije in kognitivna znanost. Vloga čustev in čustvenih odzivov na inticije o svobodni volji in pripisu moralne odgovornosti. Seminar: T. Nagel: Kako je biti netopir?

9. januar 2006:  

Kompatibilizem: determinizem in svobodna volja. Moralna fenomenologija: Kako se počutiš pri konkretni moralni izkušnji. Prva oseba. Moorova moralna fenomenologija. Argument odprtega vprašanja. Kako-je-biti: moralna teorija, moralna fenomenologija, objektivna zavezanost, najstveno prepričanje, izkustvo ustreznosti.

13. februar 2006:  

Seminar: praktična etika. Holizem razlogov in partikularistična normativnost. Problem okvira. Ustreznost.

20. februar 2006:

Holizem razlogov in partikularizem. Utišanje in zasuk. Primer spoznavnega sistema: quinovske in izotropične lastnosti. Tvorba prepričanj in morfološka vsebina.  

27. februar 2006:

Holizem razlogov. Model/primer tvorbe prepričanj. Utišanje in obrat razloga: favorizator, omogočujoči pogoj, okrepitev/ošibitev razloga. Dva modela holizma: (i) lokalni model: utišanje/obrat; in (ii) celostno model: quinovstvo, izotropičnost.

6. marec 2006:

Alternativne možnosti in moralna odgovornost. (Frankfurt) želje delovanja in vgrajeni čip za nadzor. Eliminativistični argument proti mehkemu determinizmu in proti libertarcem. 

13. marec 2006:

Oseba. Meja med življenjem in smrtjo. Holizem razlogov in ali so moralna dejstva naključna in spoznavna a priori. 

20. marec 2006:

Svobodna volja in determinizem. Alternative. Združljivost. Zmožnost (posanična, splošna). Načelo alternativ.

27. marec 2006:

Mehki / trdi determinizem. Ni morane odgovrnosti, a morala ohrani svoj smisel. Kontekstualnost "lahko-bi-ravnal-drugače" sodb.

3. april 2006:

Mehki / Teorija vzročnosti dejavnika. FW: nekatera dejanja so svobodna. (moralna svoboda -> moralna odgovornost) Različne moči determinizna. TAC: A je moralno svobodno dejanje, čee (i) je vzrok A-ja dejavnik in (ii) A ni povzročen od zunaj. Prepoved dvojne vzročnosti. Vzročnost dejavnika je bila ponavadi obravnavana kot inkompatibilistična strategija. Kompatibilistična različica te teorije COMTAC:  "A je moralno svobodno dejanje, čee je vzrok A-ja dejavnik. Kategorije in občutki pri Quinu.

10. april 2006:

Kritika intencionalizma v estetiki. Debele/suhe estetske lastnosti. Krparija. Kripke: togi označevalci, opisna teorija. Protidejstveniki in doseg modalnih operatorjev. Možni svetovi.  

24. april 2006:

Seminarji: fenomenologija delovanja (svobodno delovanje; zunanja/notranja vzročnost, pogoji izolnitve); resnica kot posredna in neposredna korespondenca, veščine. 

8. maj 2006:

Seminarji: Aristotel in znanost, silogizem, vrste vzrokov, definicija. Generalizem in partikularizem v estetiki. Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti. Svoboda in moralna odgovornost.

15. maj 2006:

Seminarji: Ule: znanosti in filozofija. Resnica in skepticizem. Nemožnost moralne odgovornosti. Kompatibilizem. Estetika in estetski razlogi - vrednotenje umet. del. Moralna fenomenologija.

 

 

TEORIJA IN FILOZOFIJA ZNANOSTI, 3. letnik, dvopredmetna smer

LITERATURA ZA IZPIT:

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati tri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh 6 izročkov, je ključ naslednji: če ima oddanih pet izročkov izbere le eno enoti; če štiri ali tri izročke, potem izbere dve enoti, če en ali dva izročka, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 4 izročke -> izbere si dve deli iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 3 enote, ki nadomestijo seminar in 3, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri )

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature: * dosegljivo na spletni strani prof. Potrča