FILOZOFIJA ZNANOSTI (III. Letnik
AB) (Ponedeljek 11:20a-1p) 2000/2001
Študijski pogoji: prvi podpis dobi slušatelj brez pogojev, ostale dobi le
ne podlagi obiskovanja predavanj. Podpisi pa so pogoj za pristop k izpitu.
Smoter dela med letom je razbremenitev izpitne obveznosti
na koncu leta. Študentove obveznosti med letom:
(1) Izdelava povzetka teksta med študijskim letom po dogovoru s profesorjem
(5-7 strani) in predstavitev teksta (20 minut). Povzetek je mogo
e predstaviti le med študijskim letom, torej bo
npr. povzetek prinesen na izpit neveljaven.
Kdor ne izdela povzetka teksta, dobi na izpitu dodatna 3 vprašanja iz
literature pod (1), 5 knjig ali tekstov.
(2) 5 krat na leto kratke opazke (pol do ene strani pisno, razprava) k
predavanjem. Opazke je mogo
e oddati le med
študijskim letom, torej bodo npr. opazke prinesene na izpit neveljavne.
Kdor ne izdela opazk, dobi toliko vprašanj iz literature pod (2) a.b.c.d.e.
kolikor mu manjka opazk (za vsako to
ko po eno
vprašanje iz dveh enot literature).
To prakti
no pomeni, da bo tisti,
ki bo opravil vse obveznosti, na izpitu odgovarjal zgolj na vprašanji iz na
predavanjih predelane snovi (dve vprašanji).
Tisti, ki ne bo izdelal povzetka (bo pa izdelal vse opazke), bo odgovarjal
na 5 vprašanj (2 vprašanji iz predelane snovi in tri vprašanja iz
literature pod (1)).
Tisti, ki ne bo izdelal ne povzetka ne opazk, bo na izpitu dobil 10
vprašanj (2 vprašanji iz predelane
snovi in tri vprašanja iz literature pod (1) in 1 vprašanje (iz
2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1 vprašanje (iz 2c) in 1 vprašanje
(iz 2d) in 1 vprašanje (iz 2e)). Dodatni primer: Kdor bo izdelal povzetek in zgolj dve opazki, bo
dobil 8 vprašanj (2 vprašanji iz predelane snovi in 3 vprašanja iz
literature pod (1) in 1 vprašanje (iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in
1 vprašanje (iz 2c)).
Kdor na katerokoli od izpitnih vprašanj ne odgovori ni
esar, mora izpit ponavljati.
Literatura (Prof. Matjań Potr
, kjer ni navedeno drugega avtorja):
(1) (5 knjig ali tekstov, 3 vprašanja):
- Zapis in govorica, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, Ljubljana
1986, 167 str.
- Biološka funkcija in funkcija orodij; Anthropos 3-4, letnik 22,
Ljubljana 1990, str. 239-249
- Nejasnost je odporna, Anthropos, št. 4-6, 1998, letnik 30, str.
91-98
- Stephen Read (priredil Matjań Potr
): AVe
ni plešci: Paradoks Sorites,@ Anthropos 4-6, 1997, str. 239-249.
- Andrej Ule: Znanje, znanost in stvarnost, ZPS Sophia, Ljubljana
1996
(2) (a) 2 teksta (1 vprašanje)
- Kategorije in ob
utki pri Quinu, Anthropos, letnik 28, št.
1-2, Ljubljana 1996, str. 66-83
- Vsebina estetskega; Mars, asopis moderne
galerije Ljubljana; Letnik II, št. 1; Pomlad 1990; str. 5-7
(b) 2 teksta (1 vprašanje)
- O pojmih, Sodobnost 12,
letnik XXXVIII, str. 1176-1184
- Haller in Brentanov empirizem, Anthropos, letnik 27, št. 1-2,
Ljubljana 1995, str. 177-188
(c) 2 teksta (1 vprašanje)
- Morphological content, Acta analytica 22, 1999, str. 133-149
- Stereotypes, Etnološka sti
iš
a-Ethnological Contacts-Zbieznosci etnologiczne,
5&7, Zbornik, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana, 1997 str. 12-14
(d) 2 teksta (1 vprašanje)
- A Localist Metaphysical Semantics?, v Dunja Jutronji
, ed., The Maribor Papers in Naturalized
Semantics, Padagoška fakulteta Maribor, 1997, str. 215-224 (Devitt=s responses).
- Consciousness and Intentionality, Zbornik konference Kognitivna znanost,
Informacijska druńba-IS=98. Uredil Andrej Detela, 6-9 oktobra 1998, Ljubljana,
str. 39-41
(e) 2 teksta (1 vprašanje)
- Veber=s Sensations as
Incomplete Objects, v Winfried Loeffler and Edmund Runggaldier, eds., Vielfalt
und Konvergenz der Philosophie, Vortraege des 5. Kongresses der
Oesterreichischen Gesellschaft fuer Philosophie, Teil 1, Verlag
Hoelder-Pichler-Tempsky, Wien 1999, str. 274-277.
- AWhat=s Cooking? World
a la Carte.@ v Uwe Meixner and Peter
Simons, eds., Metaphysics in the Post-Metaphysical Age, Papers of the 22nd
International Wittgenstein Symposium, August 15-21, 1999, Kirchberg am Wechsel,
Volume VII (2), Kirchberg am Wechsel, 1999, Austrian Ludwig Wittgenstein
Society, ISSN 1022-3398; str. 116-122.
Na predavanjih predelana snov (2 vprašanji) (snov bo vklju
ena v spisek kot bodo potekala predavanja):
- Teorija znanosti: paradigma, ovrgljivost. Zavest kot teńak problem: rde
e, bole
ina. Lahek problem: funkcionalnost. Povnanjene
teorije: teleološka, informacijska, naravne zvrsti. Ponotranjene teorije.
Semantika, referenca. Intencionalno. Zavest: kako je. Intencionalnost zavesti
(površina rde
ega, ni
elna-to
ka). Bistveno
zavestna intencionalnost.(26.11.2000)
- Nejasnost. Sorites. Modus ponens(MP): e je plešast
lovek z enim lasom, potem je plešast
lovek z dvema lasoma. (P (1)-> P(2); P1; .:
P(2),..., P (10.000). Za
etna resni
nostna vrednost se v nizu sorites po sklepanju MP
ohranja vseskozi. Vendar ima vsak element dve protislovni resni
nostni vrednosti, ker ima vsak konec niza
nasprotno vrednost. Mehkost: procenti resni
nosti. RA dokaz za eeobstoj nejeanih stvari.
Matemati
na indukcija: (1) (n) (P (n) -> P (n+1)), (2) P
(1), (3) .: P (107). Zanikanje prve premise je enako ostri lo
nici: n, n+1. (4.12.2000)
- Prevrednotenje: Nejasnost = brezmejnost. Pogoj razli
nosti in pogoj prehoda zadovoljita nejasnost.
Individualisti
no na
elo istega staleńa in Kolektivisti
no na
elo nedolo
enega staleńa zadovoljita pogoj prehoda, sta vpletena, sta upoštevana
v praksi: individualisti
na prepoved
pripisa staleńa, kolektivisti
na prepoved pripisa staleńa. / Pojavna zelena barva: ob
utek. Intencionalnost ob
utkov: prostor. Merljivi prostor je deljiv (modra,
rumena), psihološki prostor je povezan (zelena). Vrojenost: prostor. (11.12.2000)
- Pravila brez izjem, nesledna pravila brez izjem, pravila z izjemami
ceteris paribus, intuicije-sodbe, posami
nosti.
Pluralizem. Dolńnosti: nezdruńljivost. D1: Obljubo moraš drńati. D2: Pomagati. Stopnjevitost. Prima facie dolńnost. Preštevna indukcija ni nujna. Intuitivna indukcija
je nujna. (18.
12. 2000)
- Quine: radikalni prevod, nedoločenost interpretacije, dve dogmi
empirizma, naturalizirana spoznavna teorija. / Partikularizem. Kontekst.
Splošnež: temeljne moralne značilnosti, vsak kontekst, povsod ista
polarnost. Tišina, obrat, vest. Moralna pravila: splošna (brez izjem: ne laži;
z izjemami: lagati je prima facie narobe). Partiklualizem: pravila prima facie
ustrezna: lagati je prima facie ustrezno in ima prima facie negativni predznak.
(8.1.2001)
- Carnap: vsota: trenutni časovni režnji. Quine: vsota: trenutni
odseki. Mereološki esencializem. Običajni predmeti = zaporedne bitnosti.
Vrsta, člani. Običajni predmeti =/= zaporedne bitnosti. (12.2.2001)
- Goedel in Husserl o intuiciji. Intuicije kot vrednostne sodbe. Fenomenologija: prvotnost (opazovanje), }e
je vse opazovanje podvrženo zmoti, ne obstajajo docela izvorna opazovanja.
Introspekcija je obložena s teorijo in zmoto. Abstraktnost. Normativnost.
Fenomenologija mora biti normativna teorija o opazovanju. Nemožnost. Opazovanje
se zdi enostavno, je pa kompleksno. (19.2.2001).
- Gmotni materialist Quine in njegove postavke. a. Gmotni materializem:
Obstoj ene kompleksne bitnosti, Združljivost z moderno fiziko, Končna in
območna ontologija, Resnica kot posredna korespondenca. b. Quinova
ontologija: Območna snov, Ontologija proizvod misli in jezika, Posredno
sklicevanje na končno realnost, Nanašanje na predmete je zadnja stopnja
razvojne zgradbe. c. Postavke: Območni značaj Quinove ontologije, Dve
ravni postavk: elementarni zverinjak znanosti, vsakdanji predmeti, Razvojno
oblikovanje postavk le-te najprej poveže s snovjo še preden so pripoznane kot
predmeti, Bitnosti in predmeti se pojavijo kot vrednosti vezanih spremenljivk,
Zveznost med vrstama postavk, naturalistična spoznavna teorija in holizem.
(26.2.2001)
- Problem mnogih. Predpostavka: obstajam. Če obstajam, me sestavljajo
osnovni delci. Soprisotnost ljudi. Ni dobro predpostaviti veliko ljudi tam kjer
imamo enega človeka. .: Jaz ne obstajam. Predpostavke; a. En človek –
mnogo množic delcev. b. Člani vsake množice nekaj sestavljajo. c. Vsak teh
je človek. d. Če jaz obstajam, obstaja človek. (5.3. 2001)
- Empirizem, semantika, ontologija (Carnap). Abstraktne bitnosti. Posredna
korespondenca: jezikovni okvir. Vprašanja: notranja (empirična,
analitična), zunanja. (12. 3. 2001)
- Resnica in ontologija. Quine:
fizikalni predmeti, množice. Ljubljanska univerza je javna ustanova. »P« je R
čee P. Psihični in fizični pojavi. Črne luknje. (19.3.2001)
- Metafizični realizem: 1.
Predmeti, lastnosti, 2. bivalenca, 3. korespondenca. Antirealizem. Omejeni
metafizični realizem in psihologistična semantika. Kantovska dilema:
predmeti empirično realni, transcedentalno idealni. / Toni: primerjava z
barvami (pojavna zelena). Prostor, prag zaznavanja, meja. (26. 3. 2001)
- Nejasnost: spoznavni pristop: a. meja obstaja, vzorec uporabe, b. ne
moremo slediti vzorcu uporabe. 1. Pri nejasnih izrazih in pojmih si ne moremo
predstavljati razlagalne podlage za dolo]ena supervenientna dejstva. 2. Torej
ni takšne razlagalne podlage. 3. Torej ne obstajajo takšna supervenientna
dejstva. .: 4. Torej ne obstajajo natančne meje za nejasne izraze in
pojme. (2. 4. 2001)
- Nihilizem: delci obstajajo, a ničesar ne sestavljajo. Univerzalizem:
en delec ne more tvoriti dveh predmetov. A. Organizme sestavljajo atomi. B.
Atomi organizma pred 10 leti še obstajajo. C. Noben sedanji atom me ni
sestavljal pred 10 leti. (9.4. 2001)
- Podobnost: splošni izrazi, univerzalije (suhe, debele). Spoznavno,
ontološko. (23. 4. 2001)
- Ugovora gmotnemu materializmu: (1) Ontološko: več kot kompleksnost.
(2) Semantično: Obstoj semantičnih norm v gmoti. (ad 1) Dvoje
vprašanj: (i) Katera objektivna dejstva obstajajo? (ii) Kakšna je ontološka
analiza teh objektivnih dejstev? Obstajajo objektivna dejstva, ki jih ne moremo
analizirati z objektivnimi izrazi: strdki. Mesta, območja, relacije
(čas, prostor). (ad 2) Norme: težava za naturalizem. Težava za gmotni
materializem, ker ljudje ne obstajajo. Trdive o ljudeh so resnične pod
posredno korespondenco: krožno. (add 2) Realni ljudje -> norme? Nejasnost.
Dejstva: drugi red. (a) gmota (b) jezik/spoznanje. (7. 5. 2001)
- Kvanitfikacija: obtežena (obstaja), nevtralna (nekateri). Zanikovalec, univerzalec.
(14.5.2001)
- Pojmovno (sodbe), ontološko (svet). Metafizika: opisna,
spreminjujoča (prava). (21. 5. 2001)
- Intencionalnost in zavest. Refleksivnost zavesti: zgolj
spremljajoče. Intencionalnost zavesti: prostor. Metafizični nauki v
podporo temu. (28.5.2001)
Študenti poimensko in ocena njihovih obveznosti:
(1) Tekst in predstavitev. (2) 5 kratkih opazk. (3) Skupno.
Ambrožič-Bizjak Anja (1)
(2)a. 10 b. c.
d. e. (3)
Cokan Lidija (1) Računalniki
(9) (2)a. 10 b. 9 c. 10 d. 10
e. 10 (3)
Demšar Peter (1) Materialni predmeti (9) (2)a.10 b. c. d.
e. (3)
Fajt Jana (1) Wittgenstein (10) (2)a. 10 b. 10 c. 9 d. 10
e. 10 f. 10 g. 10 (3)
Forbici Goran (1) Identifikacije
(9) (2)a.10 b.10 c. 10 d. 10 e. 10 (3)
Frangež Savina (1) Psihični in
fizični pojavi (10) (2)a.10 b. 9
c. 10 d. 10
e. 10 f. 10 g. 10 (3)
Hajdini Simon (1) Togi
označevalec (9) (2)a. 10 b. 10 c.
10 d. 10 e.10 (3)
Herbst Mateja (1) Barve (10) (2)a.
10 b. 10 c. 10 d. 10 e. 8 (3)
Ivančič Špela (1) Vse gre
(9) (2)a. 9 b. 10 c. 10 d. 10
e. 10 (3)
Kočar Andreja (1) Iracionalnost (9)
(2)a. 10 b. 8 c. 9
d. 9 e. 9 (3)
Koelner Blaž (1) Gunk (8) (2)a. b. c. d.
e. (3)
Lilek Manja (1) (8) (2)a. 8 b. 8 c. 7 d. 6 e. 7 (3)
Lukač Nataša (1) Organizem (9) (2)a. 10 b. 10 c. 8 d. 10 e. 10 f. 10 g. 9 (3)
Lunaček Izar (1) Predstave
(9) (2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 10 e.
9 (3)
Mav Aleš (1) Kar ne obstaja (9)
(2)a. 10 b. 10 c. 10 d.
e. (3)
Milavec Andrej (1) Predstave sodbe
(9) (2)a.10 b. 8 c.10 d. 10 e. (3)
Mojzer Tanja (1) Monade (7) (2)a. 10
b. 9 c. 10 d. 8
e. 10 f. 9 g. 10 h. 9
(3)
Ožbolt Taja (1) Misel govor
(9) (2)a. 10 b. 10 c. 8 d. 10 e. 10 (3)
Pikl Sebastjan (1) (2)a. 10 b. 9 c. 10 d. 9 e. 10
(3)
Pisar Urška (1) Črne luknje (10) (2)a. b.
c. d. e. (3)
Plešec Jure (1) (2)a. 9 b. 9 c.
10 d. 10 e. 8 (3)
Podgornik Jernej (1) Poimenovanje (9)
(2)a.10 b. 10 c. 10 d. 9 e. 10 f. 9 g. 9 (3)
Prassel Barbara (1) Dinamika
(9) (2)a. 10 b. 10 c. 9 d. 9
e. 10 (3)
Puc David (1) Predstave (10) (2)a. 10
b. 10 c. 10 d. 10
e. 10 f. 9 (3)
Pucer Sabina (1) Gmota in fizika
(10) (2)a. 10 b. 10 c. 10
d. 9 e. 10 (3)
Sajovic Maja (1) Arhitektura
(10) (2)a. 10 b. 9 c. 10 d. 10
e. 9 (3)
Samarin Nadja (1) (2)a. 10 b. 10
c. 9 d. 9 e. 10 f. 10 (3)
Selčan Alenka (1) Referenca (9) (2)a. 10 b. 10 c. 10 d. 9
e. 10 (3)
Skrušmy Nastja (1) Lastno ime (8)
(2)a. 7 b. c. d. e. (3)
Šumah Lidija (1) Razmerni stavki
obstajanja (9) (2)a. 10 b. 10
c. 10 d. 10 e.10 (3)
Trkman Sia (1) Deskriptivni kognitivizem (10) (2)a. 10 b. 10
c. 10 d. 9 e. 10
(3)
Zorman Uroš (1) Feyerabend (7) (2) a. b. c.
d. e. (3)
Pripomba: Ta list je razdeljen študentom na za
etku študijskega leta, da se seznanijo z
obveznostmi. List je zopet razdeljen študentom na koncu študijskega leta pred
kon
nim delom izpita. Ta zadnja popolna razli
ica lista velja kot spisek za pristop k izpitu.