FILOZOFIJA ZNANOSTI   (III. Letnik AB) (Ponedeljek 11:20a-1p)   2000/2001

 

Študijski pogoji: prvi podpis dobi slušatelj brez pogojev, ostale dobi le ne podlagi obiskovanja predavanj. Podpisi pa so pogoj za pristop k izpitu.

Smoter dela med letom je razbremenitev izpitne obveznosti na koncu leta. Študentove obveznosti med letom:

 

(1) Izdelava povzetka teksta med študijskim letom po dogovoru s profesorjem (5-7 strani) in predstavitev teksta (20 minut). Povzetek je mogoe predstaviti le med študijskim letom, torej bo npr. povzetek prinesen na izpit neveljaven.

Kdor ne izdela povzetka teksta, dobi na izpitu dodatna 3 vprašanja iz literature pod (1), 5 knjig ali tekstov.

(2) 5 krat na leto kratke opazke (pol do ene strani pisno, razprava) k predavanjem. Opazke je mogoe oddati le med študijskim letom, torej bodo npr. opazke prinesene na izpit neveljavne.

Kdor ne izdela opazk, dobi toliko vprašanj iz literature pod (2) a.b.c.d.e. kolikor mu manjka opazk (za vsako toko po eno vprašanje iz dveh enot literature).

 

To praktino pomeni, da bo tisti, ki bo opravil vse obveznosti, na izpitu odgovarjal zgolj na vprašanji iz na predavanjih predelane snovi (dve vprašanji).

Tisti, ki ne bo izdelal povzetka (bo pa izdelal vse opazke), bo odgovarjal na 5 vprašanj (2 vprašanji iz predelane snovi in tri vprašanja iz literature pod (1)).

Tisti, ki ne bo izdelal ne povzetka ne opazk, bo na izpitu dobil 10 vprašanj  (2 vprašanji iz predelane snovi in tri vprašanja iz literature pod (1) in 1 vprašanje (iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1 vprašanje (iz 2c) in 1 vprašanje (iz 2d) in 1 vprašanje (iz 2e)).  Dodatni primer: Kdor bo izdelal povzetek in zgolj dve opazki, bo dobil 8 vprašanj (2 vprašanji iz predelane snovi in 3 vprašanja iz literature pod (1) in 1 vprašanje (iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1 vprašanje (iz 2c)).  

Kdor na katerokoli od izpitnih vprašanj ne odgovori niesar, mora izpit ponavljati.

 

 

Literatura (Prof. Matjań Potr, kjer ni navedeno drugega avtorja):

(1) (5 knjig ali tekstov, 3 vprašanja):

- Zapis in govorica, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, Ljubljana 1986, 167 str.

- Biološka funkcija in funkcija orodij; Anthropos 3-4, letnik 22, Ljubljana 1990, str. 239-249

- Nejasnost je odporna, Anthropos, št. 4-6, 1998, letnik 30, str. 91-98

- Stephen Read (priredil Matjań Potr): AVeni plešci: Paradoks Sorites,@ Anthropos 4-6, 1997, str. 239-249.

- Andrej Ule: Znanje, znanost in stvarnost, ZPS Sophia, Ljubljana 1996

 

(2) (a) 2 teksta (1 vprašanje)

 - Kategorije in obutki pri Quinu, Anthropos, letnik 28, št. 1-2, Ljubljana 1996, str. 66-83

- Vsebina estetskega; Mars, asopis moderne galerije Ljubljana; Letnik II, št. 1; Pomlad 1990; str. 5-7

 

(b) 2 teksta (1 vprašanje)

 - O pojmih, Sodobnost 12, letnik XXXVIII, str. 1176-1184

- Haller in Brentanov empirizem, Anthropos, letnik 27, št. 1-2, Ljubljana 1995, str. 177-188

 

(c) 2 teksta (1 vprašanje)

- Morphological content, Acta analytica 22, 1999, str. 133-149

- Stereotypes, Etnološka stia-Ethnological Contacts-Zbieznosci etnologiczne, 5&7, Zbornik, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana, 1997 str. 12-14

 

(d) 2 teksta (1 vprašanje)

- A Localist Metaphysical Semantics?, v Dunja Jutronji, ed., The Maribor Papers in Naturalized Semantics, Padagoška fakulteta Maribor, 1997, str. 215-224 (Devitt=s responses).


- Consciousness and Intentionality, Zbornik konference Kognitivna znanost, Informacijska druńba-IS=98. Uredil Andrej Detela, 6-9 oktobra 1998, Ljubljana, str. 39-41

 

(e) 2 teksta (1 vprašanje)

- Veber=s Sensations as Incomplete Objects, v Winfried Loeffler and Edmund Runggaldier, eds., Vielfalt und Konvergenz der Philosophie, Vortraege des 5. Kongresses der Oesterreichischen Gesellschaft fuer Philosophie, Teil 1, Verlag Hoelder-Pichler-Tempsky, Wien 1999, str. 274-277.

- AWhat=s Cooking? World a la Carte.@ v Uwe Meixner and Peter Simons, eds., Metaphysics in the Post-Metaphysical Age, Papers of the 22nd International Wittgenstein Symposium, August 15-21, 1999, Kirchberg am Wechsel, Volume VII (2), Kirchberg am Wechsel, 1999, Austrian Ludwig Wittgenstein Society, ISSN 1022-3398; str. 116-122.

 

 

Na predavanjih predelana snov (2 vprašanji) (snov bo vkljuena v spisek kot bodo potekala predavanja):

- Teorija znanosti: paradigma, ovrgljivost. Zavest kot teńak problem: rdee, boleina. Lahek problem: funkcionalnost. Povnanjene teorije: teleološka, informacijska, naravne zvrsti. Ponotranjene teorije. Semantika, referenca. Intencionalno. Zavest: kako je. Intencionalnost zavesti (površina rdeega, nielna-toka). Bistveno zavestna intencionalnost.(26.11.2000)

- Nejasnost. Sorites. Modus ponens(MP): e je plešast lovek z enim lasom, potem je plešast lovek z dvema lasoma. (P (1)-> P(2); P1; .: P(2),..., P (10.000). Zaetna resninostna vrednost se v nizu sorites po sklepanju MP ohranja vseskozi. Vendar ima vsak element dve protislovni resninostni vrednosti, ker ima vsak konec niza nasprotno vrednost. Mehkost: procenti resninosti. RA dokaz za eeobstoj nejeanih stvari. Matematina indukcija: (1) (n) (P (n) -> P (n+1)), (2) P (1), (3) .: P (107). Zanikanje prve premise je enako ostri lonici: n, n+1. (4.12.2000)

- Prevrednotenje: Nejasnost = brezmejnost. Pogoj razlinosti in pogoj prehoda zadovoljita nejasnost. Individualistino naelo istega staleńa in Kolektivistino naelo nedoloenega staleńa zadovoljita pogoj prehoda, sta vpletena, sta upoštevana v praksi: individualistina prepoved pripisa staleńa, kolektivistina prepoved pripisa staleńa. / Pojavna zelena barva: obutek. Intencionalnost obutkov: prostor. Merljivi prostor je deljiv (modra, rumena), psihološki prostor je povezan (zelena). Vrojenost: prostor. (11.12.2000)

- Pravila brez izjem, nesledna pravila brez izjem, pravila z izjemami ceteris paribus, intuicije-sodbe, posaminosti. Pluralizem. Dolńnosti: nezdruńljivost. D1: Obljubo moraš drńati. D2: Pomagati. Stopnjevitost. Prima facie dolńnost. Preštevna indukcija ni nujna. Intuitivna indukcija je nujna. (18. 12. 2000)

- Quine: radikalni prevod, nedoločenost interpretacije, dve dogmi empirizma, naturalizirana spoznavna teorija. / Partikularizem. Kontekst. Splošnež: temeljne moralne značilnosti, vsak kontekst, povsod ista polarnost. Tišina, obrat, vest. Moralna pravila: splošna (brez izjem: ne laži; z izjemami: lagati je prima facie narobe). Partiklualizem: pravila prima facie ustrezna: lagati je prima facie ustrezno in ima prima facie negativni predznak. (8.1.2001)

- Carnap: vsota: trenutni časovni režnji. Quine: vsota: trenutni odseki. Mereološki esencializem. Običajni predmeti = zaporedne bitnosti. Vrsta, člani. Običajni predmeti =/= zaporedne bitnosti. (12.2.2001)

- Goedel in Husserl o intuiciji. Intuicije kot vrednostne sodbe.  Fenomenologija: prvotnost (opazovanje), }e je vse opazovanje podvrženo zmoti, ne obstajajo docela izvorna opazovanja. Introspekcija je obložena s teorijo in zmoto. Abstraktnost. Normativnost. Fenomenologija mora biti normativna teorija o opazovanju. Nemožnost. Opazovanje se zdi enostavno, je pa kompleksno. (19.2.2001).

- Gmotni materialist Quine in njegove postavke. a. Gmotni materializem: Obstoj ene kompleksne bitnosti, Združljivost z moderno fiziko, Končna in območna ontologija, Resnica kot posredna korespondenca. b. Quinova ontologija: Območna snov, Ontologija proizvod misli in jezika, Posredno sklicevanje na končno realnost, Nanašanje na predmete je zadnja stopnja razvojne zgradbe. c. Postavke: Območni značaj Quinove ontologije, Dve ravni postavk: elementarni zverinjak znanosti, vsakdanji predmeti, Razvojno oblikovanje postavk le-te najprej poveže s snovjo še preden so pripoznane kot predmeti, Bitnosti in predmeti se pojavijo kot vrednosti vezanih spremenljivk, Zveznost med vrstama postavk, naturalistična spoznavna teorija in holizem. (26.2.2001)

- Problem mnogih. Predpostavka: obstajam. Če obstajam, me sestavljajo osnovni delci. Soprisotnost ljudi. Ni dobro predpostaviti veliko ljudi tam kjer imamo enega človeka. .: Jaz ne obstajam. Predpostavke; a. En človek – mnogo množic delcev. b. Člani vsake množice nekaj sestavljajo. c. Vsak teh je človek. d. Če jaz obstajam, obstaja človek.   (5.3. 2001)

- Empirizem, semantika, ontologija (Carnap). Abstraktne bitnosti. Posredna korespondenca: jezikovni okvir. Vprašanja: notranja (empirična, analitična), zunanja. (12. 3. 2001)

-  Resnica in ontologija. Quine: fizikalni predmeti, množice. Ljubljanska univerza je javna ustanova. »P« je R čee P. Psihični in fizični pojavi. Črne luknje. (19.3.2001)

- Metafizični  realizem: 1. Predmeti, lastnosti, 2. bivalenca, 3. korespondenca. Antirealizem. Omejeni metafizični realizem in psihologistična semantika. Kantovska dilema: predmeti empirično realni, transcedentalno idealni. / Toni: primerjava z barvami (pojavna zelena). Prostor, prag zaznavanja, meja. (26. 3. 2001)

- Nejasnost: spoznavni pristop: a. meja obstaja, vzorec uporabe, b. ne moremo slediti vzorcu uporabe. 1. Pri nejasnih izrazih in pojmih si ne moremo predstavljati razlagalne podlage za dolo]ena supervenientna dejstva. 2. Torej ni takšne razlagalne podlage. 3. Torej ne obstajajo takšna supervenientna dejstva. .: 4. Torej ne obstajajo natančne meje za nejasne izraze in pojme. (2. 4. 2001)

- Nihilizem: delci obstajajo, a ničesar ne sestavljajo. Univerzalizem: en delec ne more tvoriti dveh predmetov. A. Organizme sestavljajo atomi. B. Atomi organizma pred 10 leti še obstajajo. C. Noben sedanji atom me ni sestavljal pred 10 leti. (9.4. 2001)

- Podobnost: splošni izrazi, univerzalije (suhe, debele). Spoznavno, ontološko. (23. 4. 2001)

- Ugovora gmotnemu materializmu: (1) Ontološko: več kot kompleksnost. (2) Semantično: Obstoj semantičnih norm v gmoti. (ad 1) Dvoje vprašanj: (i) Katera objektivna dejstva obstajajo? (ii) Kakšna je ontološka analiza teh objektivnih dejstev? Obstajajo objektivna dejstva, ki jih ne moremo analizirati z objektivnimi izrazi: strdki. Mesta, območja, relacije (čas, prostor). (ad 2) Norme: težava za naturalizem. Težava za gmotni materializem, ker ljudje ne obstajajo. Trdive o ljudeh so resnične pod posredno korespondenco: krožno. (add 2) Realni ljudje -> norme? Nejasnost. Dejstva: drugi red. (a) gmota (b) jezik/spoznanje. (7. 5. 2001)

- Kvanitfikacija: obtežena (obstaja), nevtralna (nekateri). Zanikovalec, univerzalec. (14.5.2001)

- Pojmovno (sodbe), ontološko (svet). Metafizika: opisna, spreminjujoča (prava). (21. 5. 2001)

- Intencionalnost in zavest. Refleksivnost zavesti: zgolj spremljajoče. Intencionalnost zavesti: prostor. Metafizični nauki v podporo temu. (28.5.2001)

 

Študenti poimensko in ocena njihovih obveznosti:

(1) Tekst in predstavitev. (2) 5 kratkih opazk. (3) Skupno.

 

Ambrožič-Bizjak Anja (1)      (2)a. 10  b.   c.   d.   e.              (3)

Cokan Lidija (1)  Računalniki (9)  (2)a. 10  b. 9  c. 10  d. 10  e. 10    (3)

Demšar Peter (1) Materialni predmeti (9) (2)a.10 b. c.   d.   e.              (3)

Fajt Jana  (1)  Wittgenstein (10)  (2)a. 10  b. 10 c. 9 d. 10 e. 10 f. 10 g. 10   (3)

Forbici Goran (1)  Identifikacije (9)  (2)a.10 b.10 c. 10 d. 10 e. 10             (3)

Frangež Savina (1)  Psihični in fizični pojavi (10)  (2)a.10  b. 9  c. 10   d.  10  e.  10  f. 10 g. 10   (3)

Hajdini Simon  (1) Togi označevalec (9) (2)a. 10  b. 10 c. 10 d. 10 e.10             (3)

Herbst Mateja (1) Barve (10)  (2)a. 10  b. 10  c. 10  d. 10  e. 8             (3)

Ivančič Špela (1)  Vse gre (9)  (2)a. 9  b. 10  c. 10  d. 10  e. 10              (3)

Kočar Andreja (1) Iracionalnost (9)  (2)a. 10  b. 8  c. 9  d. 9  e. 9              (3)

Koelner Blaž  (1)  Gunk (8) (2)a.   b.  c.   d.   e.              (3)

Lilek Manja  (1)   (8) (2)a. 8  b. 8 c. 7  d. 6  e. 7             (3)

Lukač Nataša (1) Organizem (9) (2)a. 10  b. 10 c. 8 d. 10 e. 10 f. 10 g. 9   (3)

Lunaček Izar  (1) Predstave (9)  (2)a. 10  b. 10  c. 10 d. 10 e. 9             (3)

Mav Aleš (1)  Kar ne obstaja (9) (2)a. 10  b. 10  c. 10 d.   e.              (3)

Milavec Andrej  (1) Predstave sodbe (9)  (2)a.10 b. 8 c.10 d. 10 e.              (3)

Mojzer Tanja (1) Monade (7) (2)a. 10  b. 9  c. 10  d. 8  e. 10 f. 9 g. 10 h. 9             (3)

Ožbolt Taja  (1) Misel govor (9)  (2)a. 10  b. 10 c. 8  d. 10  e. 10              (3)

Pikl Sebastjan  (1)      (2)a. 10  b. 9 c. 10 d. 9 e. 10             (3)

Pisar Urška  (1)  Črne luknje (10)   (2)a. b.  c.   d.   e.              (3)

Plešec Jure (1)      (2)a. 9 b. 9 c. 10 d. 10 e. 8             (3)

Podgornik Jernej (1) Poimenovanje (9)  (2)a.10 b. 10 c. 10  d. 9  e. 10 f. 9 g. 9  (3)

Prassel Barbara  (1) Dinamika (9)  (2)a. 10  b. 10  c. 9  d. 9  e. 10             (3)

Puc David (1) Predstave (10) (2)a. 10  b. 10  c. 10  d. 10  e. 10 f. 9             (3)

Pucer Sabina  (1) Gmota in fizika (10) (2)a. 10  b. 10  c. 10  d. 9   e. 10             (3)

Sajovic Maja  (1) Arhitektura (10)  (2)a. 10  b. 9  c. 10  d. 10  e. 9            (3)

Samarin Nadja (1)      (2)a. 10  b. 10  c. 9  d. 9  e. 10 f. 10             (3)

Selčan Alenka  (1)  Referenca (9)  (2)a. 10  b. 10  c. 10 d. 9  e. 10             (3)

Skrušmy Nastja (1)  Lastno ime (8) (2)a. 7  b.  c.   d.   e.              (3)

Šumah Lidija (1)  Razmerni stavki obstajanja (9)  (2)a. 10  b. 10  c. 10 d. 10 e.10   (3)

Trkman Sia (1) Deskriptivni kognitivizem (10) (2)a. 10  b. 10  c. 10  d. 9  e. 10   (3)

Zorman Uroš  (1)  Feyerabend (7)  (2) a.  b.   c.   d.   e.     (3)

 

 

Pripomba: Ta list je razdeljen študentom na zaetku študijskega leta, da se seznanijo z obveznostmi. List je zopet razdeljen študentom na koncu študijskega leta pred konnim delom izpita. Ta zadnja popolna razliica lista velja kot spisek za pristop k izpitu.