red.
prof. dr. Matjaž Potrč
šol. leto: 2006/2007
predmet:
FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI II
(III. letnik S; sreda 18:50 - 20:30)
Uvodna
opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
-
prisotnost študentke
na predavanjih, ki se vsakič
beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto
leto ne more dobiti ocene);
- tri
kratke pripombe/izročke
dolžine
približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja
– te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju,
nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti
pred kolegi;
Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni na povezavo do *.xls datoteke!!!)
4.
oktober 2006:
Zavest prve osebe, tretja oseba. Zavestna stanja in kako-je-biti. Zavest ni enaka ne intencionalni vsebini ne naravnanosti, ampak je povezana s spoznavnim ozadjem. Zaostrevanje duševnih vsebin. Prepletenost zavesti in vsebine. Zavest kot cement izkustvenega sveta. Proti zvedbi izkustvenega sveta na vzročnost. Refleksivna zavest kot cement intencionalne vsebine, in kot cement vednosti.
11.
oktober 2006:
Intencionalnost, naperjenost. Predstava, misel, zelja, stremljenje.Spoznavni posredniki, brez posrednikov. Iluzija, uvid. Spoznavna razvidnostna teorija.
18.
oktober 2006:
Vednost kot upravičeno resnično prepričanje. Prepričanje je intencionalni dej. Intencionalnost omogoča zavest. Razvidnost. nezmotljivost.
25.
oktober 2006:
Stopnje prepričanja. Težek problem zavesti. Kako-je: temeljni lik. Ista struktura: Ista zavestna izkušnja. Znanje kot resnično upravičeno prepričanje. Popperjev tretji svet. Resničnost. Opisi sistema, ravni. Gettier.
8.
november 2006:
Fenomenološki argument o objektivnosti spoznanja. Razlika med prepričanjeem in vednostjo. Vrlinska epistemologija.
15.
november 2006:
Intuitivno in razumsko spoznanje. Meditacija. Vednost in prepričanje. Intencionalnost. Duševni deji. Predmet, način usmerjenosti. Vsebina. Gmotni materializem in intencionalnost.
22.
november 2006:
Husserlova kritika psihologije. Kvaliztativno doživljanje biti človek. Fenomenologija moralnih sodb: prepričanje in opisnost. Objektivnost.
29.
november 2006:
Predstava. Varčni realizem, antirealizem. Sorites: individualistični, kolektivistični niz. Monizem. Nejasnost je brezmejna, ni je v svetu.
6.
december 2006:
Kak-je-biti. Pojmovna relativnost. Carnap in poljska logikinja. Ontično in ontološko. Ne-obstoj ontičnega Posebno vprašanje sestavljenosti.
13.
december 2006:
Analiza intuicije. Opredelitev predmeta. Kvalitetno izkustvo. Zavest - lahko in težko vprašanje. Kako-je biti.
20.
december 2006:
Argument za ozkost spoznanja: zanesljivosti ni v zunanjem svetu, ker so podatki o njem zmotljivi. Nezmotljivost dosežemo z zavestnim izkustvom. Zvedba skrajne povnanjenosti na ozko vsebino. Postavljanje v oklepaj.
3.
januar 2007:
Pripisovanje vednosti. Zdravi razum: razlika med prepričanjem in vednostjo; objektivna preverljiva opora. Znanost kot najboljša objektivna preverljiva opora pa ne more zagotoviti nezmotljive vednosti, če naj ostane izkustvena. Sledi zavestna vednost: širša, a posredna, fregejevska vsebina.
10.
januar 2007:
Vednost in znanost; objektivnost. Predstava in zaznavanje. Zdravi razum in njegova dialektika vednosti: pozunanjeno, ponotranjeno, pripis vednosti.
Meje spoznanja. Čutne danosti in skeptična hipoteza. Možgani v kadi. Dogmatizem. Skeptični paradoks: (1) Nisem upravičeno prepričan, da vidim uro, če nisem upravičeno prepričan, da nisem možgan v kadi. (2) Takih dokazil nimam. (3) Torej, nisem upravičeno prepričan, da vidim uro.
21.
februar 2007:
Zaprtost vednosti. Dogmatizem, skepticizem. Skeptična hipoteza. pogojna verjetnost.
28.
februar 2007:
Skepticizem. verjetnostni račun. Spozavanje resnice. Upraviečno prepričanje - vednost. Čezsvetna znesljivost spoznavnih procesov. Varnost prepričanj. Izkustveno možna svetna okolja.
7.
marec 2007:
Vzročnost. Zanesljivost spoznavnega procesa; intuicija. Tveganje, varnost, odpornost prepričanj.
14.
marec 2007:
Skeptično okolje. Skeptični paradoks. Čezsvetna zanesljivost.
21.
marec 2007:
Internalizem in skepticizem. Skeptični argument in čezsvetna zanesljivost. Zanesljivost in skeptično okolje.
28.
marec 2007:
Skeptik in glava. Skeptični paradoks. Svetna in čezsvetna zanesljivost. Ponotranjenje: dostop in dejavnik.
4.
april 2007:
Skeptični prostor. Možgani v kadi.
Semantični eksternalizem. Svetna in čezsvetna zanesljivost.
11.
april 2007:
Spoznanje sveta in skepticizem. Možgani v kadi. Upravičeno prepričanje in vednost. Pripisi upravičenja glede na možgane v kadi.
18.
april 2007:
Upravičeno resnično prepričanje in skeptik. Šibki in močni demonski svet. Nov demonski svet. Čezsvetna zanesljivost kot rešitev napetosti v pojmu upravičenja.
25.
april 2007:
Internalizem in skepticizem. Fenomenološko sebstvo. Mary. Demonskost trumanovega sveta.
9.
maj 2007:
Upravičeno prepričanje brez vednosti. Možgani v kadi in eksternalizem. Turingov test. Supervenienca.
16.
maj 2007:
Možgani v kadi in shizofrenija. Supervenienca in duševna vzročnost.
23.
maj 2007:
Kontekstualizem in skeptični argument. Teorija in eksperiment. Gotovost in vednost. Gettier: resnično upravičeno prepričanje je vednost?
Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko
študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z
delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi izročki
oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi
študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako
lahko nadomestijo neopravljeni del:
- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora
za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature spodaj po lastni
izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na
vprašanja iz snovi predavanj.
- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ naslednji: če ima
oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem izbere tri
enote
(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala
le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama literature
in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz
snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka,
seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo seminar in
2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)
Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja,
potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu odgovarjati
na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.
Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na
predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z
povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih
spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)
Seznam literature:
* dosegljivo na spletni
strani prof. Potrča, ** dosegljivo na angleški spletni strani
prof. Potrča, *** dosegljivo na spletni strain Terryja Horgana