red. prof. dr. Matjaž Potrč                                        šol. leto: 2004/2005

predmet:    

FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI  II

(III. letnik S; sreda 18:50 - 20:30)

 

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih.. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     do sedem kratkih pripomb dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«;  in seminar o dogovorjenem članku, ki ga na kratko (20-25 min) predstavi kolegicam in kolegom; pripombe in seminar bistveno zmanjšata težo končnega izpita (!!! NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni na povezavo do *.xls datoteke!!!)

Na predavanjih predelana snov:

    6. oktober 2004:  

Vrlinska spoznavna teorija. Vrlina kot uspešen kognitiven mehanizem, ki vodi do vedenja. Vrlina kot osebnostna oziroma karakterna lastnost posameznika, ki mu pomaga pri uresničevanju njegovih spoznavnih ciljev.

    13. oktober 2004:  

Filozofija kognitivnih znanosti: introspekcija, behaviorizem, funkcionalizem, konekcionizem. Dinamično spoznanje. Partikularizem

   20. oktober 2004:  

Partikularizem, generalizem. Holizem, atomizem. Atomarno pojmovanje razlogov. Holizem razlogov: a. vsak razlog se lahko v kontekstu spremeni, b. razlogi se ne šestevajo na enostaven način. Holizem: šibek, močnejsi, najmočnejsi. Dancy: a. Šibak holizem: spremembe polarnosti niso nujne. b. Vsi razlogi pa lahko spremenijo svojo valenco. Generalizem: monizem, pluralizem.

  27. oktober 2004:  

Metaetika: ontološko, semantično, spoznavno. Metaetika, normativna, uporabna. Partikularizem: realizem, deskriptivizem, kognitivizem. Generalizem: predpostavka enotnosti, obče pomembnosti, polarnosti. Generalizem: monizem, pluraluizem, sklepanje, množenje. Kodifikacija: monizem, pluralizem, razširitev, vejanje, partikularizem. 

  3. november 2004:  

Moralni partikularizem in njegova razširitev. Vzročnost. Ontologija: iskanje splošnega načela in njegov neuspeh. Možnosti nihilizma in anarhizma zavrnejo ustrezni lepi vzorci. Partikularizem v kognitivni znanosti.

10. november 2004:  

Substance in akcidence oziroma pritike. Kategorije jezika ali obstoječega. Mereološki esencializem: pojav je akcidenčna celota, ki ima substanco za svoj lastni del. Predmetmostna teorija.

17. november 2004:  

Podpirajoči razlogi. Pogoji omogočanja. Moralni, nemoralni primeri. Vrste relevance: podpiranje, omogočanje, podkrepitev, ošibitev. Odločujočih razlogov ni. Vzrok, učinek in naravni zakoni. Spoznavna teorija (zebra). Kontekstualizem.

24. november 2004:  

Meinong: (1) kritika referenčne semantike in zatrditev bogastva predmetov. (2) pristajanje na globoko predpostavko neposredne korespondence (kot razvidnosti). Samujoči predmeti zagotavljajo neposredno korespondenco. Vendar so v nasprotju z Meinongovim odkritjem: spreminjujoče normativne dopustitve in obveze v dinamiki govora.

1. december 2004:

David Lewis: "Noneism or allism?". Meinongovski predmeti kot ontološko sporne bitnosti. Richard Routley in vprašanje interpretacije razlikovanja med nevralno in z eksistenco obloženo kvantifikacijo. 

8. december 2004:

Kvalitativna izkustva in intencionalna naprejenost. Fenomenalna zavest kot predpogoj intencionalne naperjenosti. Možgani v kadi; močvirnik. Kritika povnanjenosti. Neprepričljivost notranjega skepticizma. Dostopna in fenomenalna zavest, vsebnost predstav v prepričanjih. Funkcionalna prava vloga. Če je fenomenologija bistvena za prepričanja o naših zavestnih stanjih, potem to pojasnjuje nemoč notranjega skepticizma. 

15. december 2004:

Od holizma do partikularizma. Združljivost partikularizma in nespremenljivih razlogov, načel, vkolikor slednja niso nosilci normativne avtoritete. Vsi razlogi se lahko spremenijo, ni pa nujno. Opisna, debela in tanka raven. Emergentizem in rezultanca. Supervenienca združljiva s partikularizmom. Lepi rezultančni vzorci. 

5. januar 2005:

Teorije resnice: korespondenčna, koherenčna, minimalna, spoznavna. Neposredna in posredna korespondenca.Nosilec resničnosti in proizvajalec resnice. Tarskijeva shema. Zahteve neposredne korespondence. Posredna korespondenca: standardi in svet.  Matematične resnice. Moralne resnice: realizem, deskriptivizem, ekspresivizem. Spoznavni standardi zagotovljene zatrdljivosti in semantični standardi pravilne zatrdljivosti. Primat resnice pred spoznanjem. Standardi se ujemajo s pravilno zatrdljivostjo.

12. januar 2005

Teorije resnice. Problemi korespondenčne teorije resnice. Resnica in spoznanje: vprašanje primata. Uletova kritika posred(ova)ne korespondence: resnica kot privid, težave z neresnico in nejasnost.

9. marec 2005

Ugovori varčnemu realizmu. Relativistična vsebina ali dvoumnost. Vpijoča neprimernost zanikanja obstoja predmetov. Potreba po splošnih načelih. Razlike, ki ohranjajo identiteto. Zdravi razum se ujema z resnico kot posredno korespondenco. Razlaga reakcije zdravega razuma kot iluzije. Potisk zdravega razuma k varčnemu realizmu: metafizične lahkotne postavke, nenaključnost sestavljenosti, dobrohotno logično neskladje nejasnosti. Ni potrebe po splošnih načelih za učenje. Holizem višjih spoznavnih procesov.

16. februar 2005

Ugovori varčnemu realizmu in resnici kot posredni korespondenci. Kontekstualna vsebina je relativistična ali dvoumna. Odgovor: razlika v pomenu, ki ohranja identiteto. Zdravi razum se pod kontekstualno semantiko pobota z varčno ontologijo. Razlaga, zakaj se zdravi razum spotakne ob varčno ontologijo in kako se zmede. Zdravi razum sam kaže k varčni ontologiji: metafizično lahkotne postavke, nenaključnost sestavljenosti, nejasnost. Pogoji resničnosti v zgodovinski pripovedi; deduktivno-nomološki model in resničnost v pripovednih vzorcih.

    23. februar 2005:

Osnovne značilnosti moralnega intuicionizma. Intuicionizem in zdravo razumska morala.Vrste intuicionizma: 
* H. Sidgwick: (i) zaznavni intuicionizem; (i) dogmatski intuicionizem; (iii) filozofski intuicionizem ;* Sobel: (i) metaetični intuicionizem; (ii) normativne različice. Mooreov argument odprtega vprašanja proti naturalizmu. Mackie in argument čudnosti proti moralnemu realizmu.

2. marec 2005

Produktivnost v jeziku. Jezikovna zmožnost (Chomsky). Jezik in jezik misli. (Fodor) Sistematičnost: skladenjsko. Kompozicionalnost: pomenske zahteve. Pomen sestavljenega izraza je odvisen od pomena njegovih sestavnih delov in njihove razporeditve. (manjka kontekst). Pomen vsakega izraza se mora ohranjati čez vse rabe. (problem metafore)

9. marec 2005

Ugovori varčnemu realizmu. Relativistična vsebina ali dvoumnost. Vpijoča neprimernost zanikanja obstoja predmetov. Potreba po splošnih načelih. Razlike, ki ohranjajo identiteto. Zdravi razum se ujema z resnico kot posredno korespondenco. Razlaga reakcije zdravega razuma kot iluzije. Potisk zdravega razuma k varčnemu realizmu: metafizične lahkotne postavke, nenaključnost sestavljenosti, dobrohotno logično neskladje nejasnosti. Ni potrebe po splošnih načelih za učenje. Holizem višjih spoznavnih procesov.

16. marec 2005

Skrajni in zmerni holizem. Privzete vrednosti, ne pa nespremenljivost. Močna kompozicionalnost in šibka kompozicionalnost: slednja dopušča privzete vrednosti. Pomen kot veščina.

23. marec 2005

Besedni pomen in partikularizem; kontekst in holizem. Stavčni pomen kot resničnostna vrednost. Resnica kot posredna korespondenca vnese kontekstualnost.

30. marec 2005

Dejstveni in načelni razlogi za razširitev partikularizma. Holizem in atomizem v semantiki. Fodorjeva razlika med ontološkim atomističnim pomenom predstav in med psihološkim dostopnim prispevkom.
6. april 2005

Posredna korespondenca in normativnost. Splošna pravila ne obvladujejo semantične normativnosti, ki je partikularistična. Problem okvirja.
13. april 2005

Brentano o bivajoeem v pravem in nepravem smislu. Substanca in akcidenca. Razvidnost. Odvisne bitnosti. Zombiji in moevirnik.
20. april 2005

Teorija opisov in obstoj bitnosti. Moralna načela in transdukcija, statistiene posplošitve. Monizen, pluralizem in intuicionizem.
4. maj 2005

Oris moralnega partikularizma. Načela racionalnosti: vrednost in alternative. Vzročna odvečnost in vprašanje obstoja običajnih srednje-razsežnih predmetov.
11. maj 2005

Razlogi: podpirajoči razlogi, pogoji omogočanja in ojačevalni/oslabljujoči pogoji. Klasicizem in konekcionizem. Resnica: Frege o pojmu, korespondenčna teorija (Russell), stavek kot logična slika stvarnosti (Wittgenstein). Normativnost: resnica in spoznanje.
18. maj 2005

Kontekstualizem v spoznavni teoriji: David Lewis in zmuzljivo vedenje. Veber: vrednostno čustvovanje in stremljenje. Resnica kot posredna korespondenca.
25. maj 2005

Moralna pravila. Proti splošnostim. Resnična prepričanja in jezik misli. Holizem in partikularizem.

...

FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI II., 3. letnik, samostojna smer

LITERATURA ZA IZPIT:

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddal pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati tri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh (6 ali 7) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddanih pet izročkov izbere le eno enoti; če štiri ali tri izročke, potem izbere dve enoti, če en ali dva izročka, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 4 izročke -> izbere si dve deli iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 3 enote, ki nadomestijo seminar in 3, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri )

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:
  1. Potrč, Matjaž. Pojavi in psihologija (ZIFF, Ljubljana 1995)
  2. Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004)
  3. Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.
  4. Potrč, Matjaž. "Particularism and Resultance", Acta Analytica 33, Volume 19, 2004, 163-187, 269.
  5. Potrč, Matjaž; Strahovnik, Vojko. "Particularist Compositionality"
  6. Potrč, Matjaž; Strahovnik, Vojko. ""Meinongian Scorekeeping"
  7. Dancy , Jonathan. "Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti, v: Analiza 3/2003, str. 19-32.
  8. Dancy , Jonathan. "Moral Particularism" (geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy, dosegljivo na medmrežju)
  9. Potrč, Matjaž in Strahovnik, Vojko. Practical contexts (Frankfurt; Lancaster: Ontos verlag, 2004)
  10. Potrč, Matjaž in Strahovnik, Vojko. "Metaphysics: Ultimate and Regional Ontology", Informacion Filosofica, I/2004, 1, str. 21-45.
  11. Strahovnik, Vojko. "Oris moralnega partikularizma", Analiza (časopis za kritično misel), 2003, letn. 7, št. 3, str. 33-55.
  12. Strahovnik, Vojko. "Uvod v vrlinsko epistemologijo". Analiza 3/2004, str. 101-118.
  13. Strahovnik, Vojko. "The riddle of aesthetic principles". Acta anal., 2004, vol. 19, issue 33, str. 189-208.
  14. Potrč, Matjaž. ""Davidson's Truth"
  15. Potrč, Matjaž. "Judgment"
  16. Potrč, Matjaž. "Resultance Identity"
* Gradiva v elektronski obliki, ki so bila ali pa še bodo objavljena v revijah, zbornikih, ipd., so tukaj dosegljiva le kot osnutki, ki pa niso nujno povsem identični s tiskano verzijo in niso namenjeni citiranju, temveč zgolj individualni študijski uporabi. Avtor(ji) si zanje pridržuje(jo) vse pravice.