+red.
prof. dr. Matjaž Potrč
šol. leto:2003/2004
predmet:
FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI II
(III. letnik S; sreda 18:50 - 20:30)
Uvodna
opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit mora študentka prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema. Kot delo med letom se upošteva naslednje
-
prisotnost študentke
na predavanjih, ki se vsakič
beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto
leto ne more dobiti ocene);
- do sedem kratkih pripomb
dolžine
približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja
– te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju,
nikakor pa ne »za nazaj«;
- seznam
izpitne literature s podobnejšimi navodili
in pojasnili (tudi za tiste, ki so opravili med letom le del obveznosti) je na
koncu te strani !!!
Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni na povezavo!!!)
Na predavanjih predelana snov:
15.
oktober 2003:
Lepi
vzorci. Splošnost, pluralizem, partikularizem. Ustreznost. Moralni
partikularizem: zanikanje moralnih načel. Protiprimeri. Moralna načela:
dejanje D je dobro ali slabo, ker sodi pod splošno kategorijo. Kar naredi
dejanja pravilna: značilnosti v tej situaciji. Splošnost: moralno pomembna
lastnost posploši: če tukaj, povsod. Temelj pripisa je posamični lepi vzorec.
Zažig mačke: takojšen intuitivni uvid, da je to slabo dejanje. Kaj naredi
nekaj dobro, lepo: posamični lepi vzorci. Kontekst: vse značilnosti. Malenkost
lahko spremeni vrednost dejanja. Naravno/moralno: supervenienca. Baza obsega ves
svet. Zato je supervenienca razlagalno šibka. Le: vsi drugi svetovi. Lepi
vzorci: posamična razlaga, pojasnitev. Zadnja ontologija: neposredna
korespondenca. Območna ontologija: posredna korespondenca. Univerza: nejasno
je, kateri deli natančno sodijo vanjo. Ontološka obveza.
22. oktober 2003:
Lepi
vzorci: ustreznost, normativnost.
Modeli
duha: introspekcija, behaviorizem, funkcionalizem, jezik misli, konekcionizem.
Ravni
opisa spoznavnih sistemov: fizikalna, program (konekcionizem: kompleksni
matematični opis), višja ((nesledno) popolno spoznavno stanje). Kompleksnost
morfološke vsebine dovoljuje holistični pogled. Ni slednih postopkov.
Lepi
vzorci: ustreznost, normativnost.
Modeli
duha: introspekcija, behaviorizem, funkcionalizem, jezik misli, konekcionizem.
Ravni
opisa spoznavnih sistemov: fizikalna, program (konekcionizem: kompleksni
matematični opis), višja ((nesledno) popolno spoznavno stanje). Kompleksnost
morfološke vsebine dovoljuje holistični pogled. Ni slednih postopkov.
Normativnost:
1. Pravila brez izjem (laž je vedno slaba). 2. Pravila z izjemami, ceteris
paribus, mehka. Laž je ceteris paribus slaba. 3. Partikularizem: posamični
primeri: Laž je lahko moralno slaba. Težava za ceteris paribus pravila: nič
ni povedanega o neobičajnih primerih, kdaj pravilo ne velja. Ceteris paribus
pravila nimajo normativne moči. Normativna moč prihaja iz posamičnega
primera. Partikularizem: podobnosti. Splošnost je na ravni opisa, nima pa
normativne moči. V morali se opiramo na opisne splošnosti. Lepi vzorci:
struktura, vloga pri normativnosti, epistemologiji, ontologiji. Zen posamičnosti:
kažeš na stvar. Ko poveš, pridejo splošnosti. Posredna in neposredna
korespondenca: le ena vrsta obstoja. Standardi: višji, nižji. Filozofi najvišje
standarde: projekcija. (22.10.3)
5. november 2003:
Ontologija: zadnja (splošne norme, neposredna korespondenca), območna (partikularistične norme, posredna korespondenca). Normativnost. Smrkljasta ontologija je predpogoj vsake zamišljive metafizike. Amie ne sprejme normativnosti: zato sprejme norme zadnje ontologije in jih uporabi na območni ontologiji. Ne spoštuje ontološke diference! Metafizika je posebno področje kjer so pomembna splošna načela, tudi če je splošnost pogoj omogočanja.
12. november 2003:
1. Tvornost: zmožnost tvorbe neomejenih nizov na podlagi omejenega števila vhodnih podatkov. Misel ima podobno zgradbo kot jezik. 2. Sistematičnost (sintaksa). Atomistična zgradba stavkov. Protiprimer: priročnik s frazami. 3.Sestavljivost (semantika): pomen sestavljenega izraza je odvisen od pomena delov izraza. Predpostavka: semantične enote morajo zadržati isti pomen čez niz uporab. Problem: Maslo ima na glavi. Ohranjanje pomena »je hitrejši od« vzdolž sklepalnega niza. Problem: šala. Ena rešitev: kontekst je močno precenjen. Druga rešitev: zavrni predpostavko o ohranitvi pomena čez niz primerov in gradi na naši zmožnosti obvladanja posamičnih kontekstualno določenih pomenov. Partikularistična semantika.
19. november 2003:
Predpostavke splošneža v etiki: Moralne značilnosti dejanj imajo vselej enako vrednost. Moralne vrednosti se na preprost način seštevajo. Atomizem, slednost. Racionalnost in tvornost. Če tvornost, potem atomizem in slednost. Sprejemamo tvornost, a ne klasicistično. Organske celote. Značilnost dejanja ima vedno isti moralni status. Splošneži ohranjajo prvotni pomen. Ko pa ta pride v celoto, pridobi enota metaforični pomen. »Šel je rakom žvižgat«. Nič ni, kar bi v slovarskem pomenu napeljevalo na metaforo. Pomen je holističen in odvisen od konteksta. Pomen besede v šali hitro preskoči iz enega konteksta v drugega. / Davidsonov program formalne semantične teorije jezika na podlagi Tarskijeve sheme resničnosti: »p« je R čee p. Formalno izrazljiva struktura glede atomistične in sledne sestavljivosti vodi v dojetje resnice kot neposredne korespondence. Jezik, dejavnost, interpretacija, stališče tretje osebe, zavračanje kartezijanstva in empirizma, gibljiva normativnost pojmovne sheme, vodijo k vsebini smisla pri resnici kot posredni korespondenci.
26. november 2003:
Splošni vzorci, lepi posamični ustrezni vzorci. Ravni opisa spoznavnih sistemov, morfološka vsebina na srednji ravni opisa namesto algoritma. Generalizem strogo vztraja na splošnostih, partikularizem pa zanika vsa načela. Vendar splošnosti imajo določeno vlogo, vgrajene so v ozadno strukturo kot pogoji omogočanja. Pri Dancyju pa splošnosti nimajo vloge, le pri privzeti moralni vrednosti. V vsaki posamični situaciji privzeta vrednost nima vloge. V metafizičnem smislu ne sme imeti vloge (stokrat slaba laž je lahko stoprvič dobra). In tudi nima spoznavne vrednosti (posamična dejanja so lahko slaba). Dancy nima mesta za nastop splošnosti in zato ne more pojasniti zdravorazumskih intuicij o morali. Nima lepih vzorcev. Midva nimava generalizma, zanikava atomizem (slovarski pomen, gmota nima delov). Dancy pristane na atomizem, ko v kontekstu sešteva moralne značilnosti. Če so trije razlogi za in en proti, ta zadnji ne šteje. Atomizem vstopi skozi zadnja vrata. Fenomenologija doživljanja pri dejavnosti. Samopobudnost, namernost, svoboda. Zunanja in notranja vzročnost. Fenomenološko dejanje ima tvojo lastno izkušnjo. Fenomenologija prvo-osebnega delovanja, preverljivi pogoji, notranja vzročnost, zunanja vzročnost, protidejstvena odvisnost, zadovoljitev pogojev, rutinsko?
10. december 2003:
Razlike
med analitično in kontinentalno filozofijo.Tri
ravni etike oz. moralne filozofije:
(i) metaetika;(ii)
normativna etika; (iii)
uporabnostna etika.
(i)
≡ Ali obstajajo moralna dejstva?; Kakšne vrste dejstva so to (so npr.
psihološka, sociološka, biološka, metafizična...)?; Ali lahko spoznamo, kaj
je dobro in kakšna je njegova narava?; Kaj razumemo, ko npr. govorimo o slabih
dejanjih?; Ali so moralne sodbe lahko resnične ali neresnične?...
(ii) ≡ Kaj naj delam?; Kaj je pravično dejanje?; Katere stvari v svetu so moralno vredne oz. kakšne vrednote je potrebno zagovarjati?; Katere značilnosti dejanj (dogodkov/stanj stvari) so tiste, ki jih narede dobre ali slabe?; Katere značilnosti oseb so tiste, ki jih narede dobre ali slabe?..
(iii) ≡ Pri slednji, tj. uporabnostni etiki gre običajno za razdelitev oz. razvoj glede na posamezna področja našega življenja. Tako poznamo: medicinsko etiko, bioetiko oz. etiko biotehnologij, korporacijsko etiko, okoljsko etiko, delovno etiko...
7. januar 2004:
Produktivnost. Sistematičnost: sintaksa. Kompozicionalnost: semantika. Dinamična kognicija uvaja namesto klasičnega atomizma mehka ceteris paribus pravila. Vendar pa to še ni odgovor na napetost med splošnimi in posamičnimi primeri. Splošneži imajo problem razlage kako priti iz splošnih pravil na posamični primer. Partikularist ima jasne intuicije o posamičnem primeru, težko pa govori o splošnosti. Splošno pravilo, čeprav posamično, nič ne pomaga za razumevanje posamičnega primera. Zgodba si ne more pomagati s pravilom ceteris paribus. Zgodba postavlja pomen, in pri tem so splošna pravila odveč. Lepi vzorci presegajo dvojnost med posamičnim in splošnim. Ceteris paribus splošnosti nimajo normativne vloge za vsak posamični primer. Organska enotnost: kako lahko del prispeva pomen, ki ga sam zase nima?
14. januar 2004:
Sociološka solata in atomizem predmetnostne teorije proti ustreznim lepim vzorcem v estetiki. Kompozicionalnost v ontologiji: Posebno Vprašanje Sestavljivosti, v ozadju Načelo Nenaključne Sestavljenosti. Korelat NNS za semantiko proti očitku partikularistične samovoljnosti: slovarski pomen, narava situacije, naše spoznavne semantične veščine. Konsistenca in koherenca partikularizma. Moralno načelo je opozorilo na stopnjo pomembnosti v okoliščinah. Atomističnost protiprimerov, ki se osredotočijo na zgolj na eno značilnost v holistični situaciji.
KONEC ZIMSKEGA IN ZAČETEK POLETNEGA SEMESTRA
18. februar 2004:
Posebno vprašanje sestavljenosti. Monizem in kategorije: zakaj je svet razdeljen na ravni. Monizem ni združljiv z ontološkimi kategorijami, saj so te deli. Kategorije so odgovor na posebno vprašanje sestavljenosti. Predmeti predstavljajo sodelovanje normativnosti in sveta. Realizem: Svet obstaja.
25. februar 2004:
Resnica
kot pravilna zatrdljivost in ontologija. Jezikovne igre. Lepi vzorci. Ustreznost
posamičnega vzorca v kontekstu in splošnost brez normativne avtoritete.
10. marec 2004:
Emergenca,
supervenienca in partikularizem. Ontološka in epistemološka emergenca.
Posredna korespondenca: višje lastnosti niso zadnja realnost.
17. marec 2004:
Gmotni
materializem: obstaja en svet, ni delov, dinamičen. Napetost z zdravim razumom.
Teza zdravega razuma: ontologija predmetnost, splošni vzorci. Antiteza:
problemi za zdravi razum: nejasnost, identiteta, posredna korespondenca;
napetost, ontološka razlika. Sinteza: Sprava: ontičnost, območnost in posamični
vzorci glede postavk zdravega razuma. Dinamična kognicija. Nenaključnost
sestavljenosti. Problem mnoštva. Gmotni materializem kot sinteza nihilizma in
minimalizma.
24. marec 2004:
Moralni
partikularizem, rezultanca in supervenienca. Psihološki razvoj moralnega
presojanja.
31. marec 2004:
Etična
teorija predpostavi racionalni subjekt. Dva konteksta kjer uporabljamo obstoj:
nižji in višji normativni standardi. Posredna in neposredna korespondenca
imata vsaka raznolike standarde. Disjunktivizem: gospodar ve. Sodba.
7. april 2004:
Moralno upravičenje a. načel, b. posameznih dejanj. 1. Metaetični intuicionizem. a. moralna načela so a priori sintetične nujnosti. b. moralna intuicija. c. moralni realizem. 2. Normativni intuicionizem. a. mnoštvo načel, b. sedem prima facie dolžnosti. Ravnotežje, ekologizem, normativno kontekstualno uravnoteženje napetosti v filozofskih ugankah.
5. maj 2004:
Moralni partikularizem. Doprinosni razlogi. Nespremenljivo jedro. Supervenienca in rezultanca. Pripoved kot način razlage v zgodovinopisju.
12. maj 2004:
Aktualizem, kvantifikacija in kontekstualna semantika. Dozdevne bitnosti. Psihologizem, semantika, ontologija. Resnica kot pravilna zatrdljivost: standardi so odvisni od konteksta. Moralna epistemologija. Holizem razlogov. Prispevni razlogi, ne pa splošni razlogi. Racionalnost moralnega odločanja.
19. maj 2004:
Rylov pojem duha. Jezikovna analiza. Lastnosti (dispozicijske [splošne ali določljive in specifične ali določene] in fizikalne. Izjave: tendenčne in epizodične. Šah in partikularizem nista združljiva. Partikularizem in tvornost.
26. maj 2004:
Vednost, mišljenje in zavest. Pravila. Uporaba načela v posameznostih. Občutek. Metafora in kontekst. Resničnostni pogoji in ozadne domneve. Vzročna odvečnost. Biti realen pomeni imeti vzročno moč.
FILOZOFIJA
KOGNITIVNIH ZNANOSTI II.,
3. letnik, samostojna smer
LITERATURA ZA
IZPIT:
(Kot je bilo
dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo
izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo
seminarja in oddanimi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so
mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ
kako lahko nadomestijo neopravljeni del:
- če študentka
ni opravila seminarja (oddal pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati tri
enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. na izpitu bo odgovarjala na
vprašanja le iz izbranih del.
- če študentka
ni oddala vseh (6 ali 7) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddanih pet
izročkov izbere le eno enoti; če štiri ali tri izročke, potem izbere dve
enoti, če en ali dva izročka, potem izbere tri enote
(primeri: (1)
študentka je predstavila svoj seminar, a oddal le 4 izročke à
izbere si dve deli iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu
odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot; (2) študentka je oddal zgolj dva
izročka, seminarja ni predstavila à
izbrati mora 3 enote, ki nadomestijo seminar in 3, ki nadomestijo izročke,
skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)
Če študent
ni oddal niti enega izročka niti predstavil seminarja, potem mora za izpit
prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema.
Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)
Seznam
literature:
(1) Dancy , J. (1983) "Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti, v: Analiza 3/2003, str. 19-32.
(2) Dancy , J. (2001) ‘Moral Particularism’ (geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy, dosegljivo na medmrežju)
(3) Ross
, W. D. (1930) The Right and the Good
- 2. poglavje (Oxford: Clarendon Press).
(4) Vojko Strahovnik (2003) "Oris moralnega partikularizma" v: Analiza
3/2003, str. 33-55. (ali poglavja 2., 3., in 4. diplomskega dela dostopnega na
spletu Moralni
partikularizem (Oddelek za filozofijo FF, diplomsko delo)
(5)
Matjaž Potrč (2003) "Lepi vzorci" v: Analiza 3/2003, str.
108-119.
(6)
Matjaž Potrč "Nenanključnost sestavljenosti" (2000). v: Analiza
3-4. 3-21.
(7)
Matjaž Potrč (1998) "Nejasnost je odporna".v: Anthropos
4-6/1998, 91-98.
(8)
Matjaž Potrč (1988) Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.
(9)
Matjaž Potrč (1995) Pojavi in psihologija (1995). Ljubljana: ZIFF.
(ta literatura je na voljo za izposojo ali kopiranje v knjižnici oddelka za
filozofijo)
(10) O enkratnem vzniku lepega
(11) Beautiful patterns
(13) Particularism and Resultance
(15) Generalities without authority
(16) Particularism and Productivity Argument
(17) Particularist Compositionality