red. prof. dr. Matjaž Potrč                                       šol. leto: 2005/2006

predmet:    

ANALITIČNA FILOZOFIJA

(II. letnik AB; sreda 14:40 - 16:20)

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     šest kratkih pripomb dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga na kratko (20-25 min) predstavi kolegicam in kolegom; pripombe in seminar bistveno zmanjšata težo končnega izpita (!!! NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

 

Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni povezavo do *.xls datoteke!!!)

Na predavanjih predelana snov:

    12. oktober 2005:

Vzročna združljivost in zavest o delovanju. Svobodna volja in vzročna dolocenost. Ozka in široka vsebina. Lahka in težka vprašanja zavesti. Možgani v kadi, svet dvojček in močvirnik.

19. oktober 2005:

Resnica kot semantično pravilna zatrdljivost pod spreminjujočimi se kontekstualnimi pogoji. Zahteve resnice kot neposredne korespondence: obstoj bitnosti, predikatov, njihovo ustrezno razmerje. Resnica kot posredna korespondenca. Možni svetovi. Koherenca, evidenca, pragmatična teorija resnice.

26. oktober 2005:

Oseba, človek, živo telo. Supoervenienca, subvenientna baza, emergence. 

2. november 2005:

Realizem, nominalizem. Pogoji resničnega izrekanja dobrega: normativnost, ujemanje s svetom. Performativ in deskriptiv. Seminar: Kako se počutiš kot netopir. Redukcija in identiteta.

9. november 2005:

Umetnost. Lepi vzprci. Irealini lik. Ustreznost. Splošni vzorci in posamični vzorci. Primer spoznavne teorije: vednost kot upravičeno resnično prepričanje. Sodba in doživljanje umetniških del.

16. november 2005:

Intencionalnost zavesti/fenomenologije. Fenomenologija intencionalnosti. Zavestna intencionalnost. Ozka vsebina. Kritika široke vsebine. Nanašanje. Zavest kot težak problem in ločitveni pristop.

23. november 2005:

Utrujenost občutkov. Utrujenost pozornosti. Dolgočasnost. Nasprotje. Stopnjevanje. Snov in sprememba. Zadržek. Ustvarjalna načela.

30. november 2005:

Moralna filozofija: mateetika, normativna etika in uporabna etika. Metaetika (kognitivizem - nekognitivizem, realizem - antirealizem, internalizem - eksternalizem; teorija zmote, kvazirealizem, deskriptivizem, emotivizem, preskriptivizem), normativna etika (monizem-pluralizem-partikularizem; posledicizem-deontologija-etika vrlin), uporabna etika (medicinska etika, bioetika, okoljska etika, etični kodeksi, pravo). 

7. december 2005:

Ustreznost. Beseda. Vrednotenje. pripoved. Morfološka vsebina.

    14.  december 2005:  

Filozofska razprava o svobodni volji in determinizmu. Temeljni pojmi: svodovna volja, determinizem, inkompatiblizem (libertarci, trdi         deterministi), kompatibilizem). Vloga znanosti v filozofiji. Zdravo razumske intuicije, psihologija in filozofija. Začetna predpostavka: (P) inkompatibilizem je intuitivno in zdravo-razumsko najbolj sprejemljivo stališče. Empirično preverjanje: testiranje in vprašalniki determinističnih scenarijev ter ugotavljanje pogostosti pripisa svobodne volje in moralne odgovornosti v takšnih scenarijev. Ovržba P. Posledice za razpravo o svobodni volji.

21.  december 2005:  


Ontološka nedoločenost. Metametafizika. Ontološka vprašanja: temeljno, posebna. Ontološka določenost: ali morajo imeti ontološka vprašanja določen odgovor? Ja / Ne. Notranja in zunanja vprašanja. Notranje trditve so tipično resnične ali neresnične, zunanje trditve niso ne resnične ne neresnične. Carnapovska intuicija: Če obstajata dva predmeta, ali obstaja tudi njuna vsota? Carnap: ni nikakršnega globljega dejstva. Če je Bog določil dejstva v zvezi z elementi, kakšna bi bila nadaljnja dejstva v zvezi z vsotami? Nobena možnost ni privlačna. Realistična intuicija: zunanja vprašanja so neposredno vprašanja o obstoju.

 

4.  januar 2006:  

 

Moorovska moralna fenomenologija. Morre: moralno pravilno dejanje/dobro. Naturalistična zmota: naturalizem/supernaturalizem. Argument odprtega vprašanja: "Če je x koristen, ali je prav tako dober?". Zaprto vprašanje: dobra definicija. Moore: moralni realizem, intuicionizem, nenaturalizem. Mackie: metafizična in spoznavna čudnost. Občutek dolžnosti (fenomenologija): dolžnost prihaja od zunaj, je objektivna in usmerja k delovanju. 

11.  januar 2006:  

 

Partikularistična semantična normativnost. Kontekstualna semantika. Resnica kot posredna korespondenca. Nejasnost je brezmejna. Zahtevi po navpičnem in vodoravnem ujemanju. 

15.  februar 2006:  

 

Holizem razlogov in partikularistična normativnost. Splošneži, pluralisti, partikularisti. Pravila brez izjem, pravila z izjemami, posamična presoja. Ceteris paribus splošnosti.

 

22.  februar 2006:

 

Holizem razlogov kot argument za partikularizem. Opisno/normativno. Problem prehoda od "je" k "naj". Razlogi: teoretski (za prepričanja), praktični (za dejanja) in razlogi za naravnosti. Quinovske in izotropične lastnosti višjih spoznavnih procesov.

 

 

1.  marec 2006:

 

Primer holizma razlogov obrata/utišanja. Razlog, pogoji omogošanja, okrepitve. Primera: pomagam ji, rdeča barva. Ta zadnji primer zajema spoznavno normativnost. Gre za območni holizem. Proti temu postavljamo Quinovski in izotropični holizem pridobitve novih prepričanj spoznavnem sistemu.

 

 

8.  marec 2006:

 

Varčni realizem: 1. Samo svet obstaja; 2. Mnoge postavke ne obstajajo. 1A. Svet je jasen. 2A Jezik/misel sta nejasna. Nejasnost in brezmejnost: niz sorites. Problem mnogih.

 

 

15.  marec 2006:

 

Svobodna volja in determinizem. Odgovornost za dejanja in odprte možnosti za delovanje. Združljivost/nezdružljivost svobodne volje in determinizma.

 

22.  marec 2006:

 

Prikrito fenomenalne zavesti. Ni kvalitativnega uvidnega izkustva duševnih in možganskih stanj, vzročnosti. Dejavik kot izkustveno središče delovanja. Izključitev dejavnika v izkustvu. Združljivost.

 

29.  marec 2006:

 

Estetska partikularistična načel. Kvaliteta in svet: fenomanologija je jasna kot je jasen tudi svet, a zgolj v smislu podobnosti.

 

5. april 2006:

 

O istovetnosti glasbenega dela (Ingarden). Svet je jasen; jezik in misel pa nejasna. Janusova narava običajnih predmetov: predmeti so vkoreninjeni v svetu, a tudi intencionalno oblikovani. Zavest usmerja v svet in izostruje. 

12. april 2006:

 

Kvalitete izostrijo intencionalno vsebino. Proti temu: izvorna prepletenost. Izkustveni svet: združljiv z možgani v kadi. Jasnost sveta in kvalitet. Argument tretjega človeka. Različice partikularizma: analitični, metafizični, epistemološki, metodološki. 

 

19. april 2006:

 

Partikularistična semantična normativnost. Kontestualna semantika. Resnica kot posredna korespondenca. Navpična, vodoravna sistematičnost. Argument učenja. Točkovanje v jezikovni igri. Dve dogmi empirizma.

26. april 2006:

 

Seminarji: spoznavna teorija; fenomenologija delovanja; alternativne možnosti, svobodna volja in Frankfurtovi primeri; pogoji zadostitve fenomenologije svobodnega delovanja.

 

 

3. maj 2006:

 

Seminarji: Misel in govor, teorija interpretacije in dejavnosti. (Davidson). De re in de dicto. Indeksikalni izrazi. Kontekst izjave.  

 

 

10. maj 2006:

 

Seminarji: Problem mnogih: primer oblaka, izkustvo. Razcepljeni možgani, izbira. Močvirnik obrnjen svet. Reprezentacionalizem. Teleologija. Splošni močvirnik; močvirnik, ki potuje na obrnjeni svet. Moralna odgovornost: lahko bi storil nekaj drugega. Govorčeva namera. Determinizem. Problem okvirja in ustreznost.

 

 

17. maj 2006:

 

Seminarji: L. Bartelj: globinski razum in ontofilozofija. Moralna filozofija. Kognitvistični ekspresivizem: moralne sodbe kot prepričanja, ki pa nimajo vloge opisovanja sveta. Dobro v Mooreovi etiki.  

 

ANALITIČNA FILOZOFIJA, 2. letnik, dvopredmetna smer

LITERATURA ZA IZPIT:

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati tri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh 6 izročkov, je ključ naslednji: če ima oddanih pet izročkov izbere le eno enoti; če štiri ali tri izročke, potem izbere dve enoti, če en ali dva izročka, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 4 izročke -> izbere si dve deli iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 3 enote, ki nadomestijo seminar in 3, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri )

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:
  1. Dancy , Jonathan. "Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti, v: Analiza 3/2003, str. 19-32.
  2. Dancy , Jonathan. "Moral Particularism" (geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy, dosegljivo na medmrežju)
  3. Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004)
  4. Potrč, Matjaž in Strahovnik, Vojko. "Metaphysics: Ultimate and Regional Ontology", Informacion Filosofica, I/2004, 1, str. 21-45.
  5. Potrč, Matjaž. "Lepi vzorci". Analiza 3, 2003, p. 108-119.
  6. Strahovnik, Vojko. "Oris moralnega partikularizma", Analiza, 2003, letn. 7, št. 3, str. 33-55.
  7. Strahovnik, Vojko. "Uvod v vrlinsko epistemologijo". Analiza 3/2004, str. 101-118.
  8. Strahovnik, Vojko. "Intuicionizem, moralni konflikt in pluralizem dolžnosti", Analiza 4/2005, str. 106-129.  
  9. Potrč, Matjaž. "Particularism and Resultance", Acta Analytica 33, Vol. 19, 2004, 163-187, 269. (*)
  10. Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.
  11. Potrč, Matjaž; Strahovnik, Vojko. "Particularist Compositionality" (*)
  12. Singer, Peter. Razmislimo znova o življenju in smrti: sesutje naše tradicionalne etike, Ljubljana : SH, 2004.
  13. Potrč, Matjaž. "Varčni realizem in navidezno posamezna pomenska normativnost", Analiza 1-2/9, 2005, str. 1-10.

* dosegljivo na spletni strani prof. Potrča