red.
prof. dr. Matjaž Potrč
šol. leto:2004/2005
predmet:
ANALITIČNA FILOZOFIJA
(II. letnik AB; sreda 14:40 - 16:20)
Uvodna
opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
-
prisotnost študentke
na predavanjih, ki se vsakič
beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto
leto ne more dobiti ocene);
- do sedem kratkih pripomb
dolžine
približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja
– te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju,
nikakor pa ne »za nazaj«;
Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni povezavo do *.xls datoteke!!!)
6.
oktober 2004:
Kaj je analitična filozofija? Argument. Analiza. Primer spoznavne teorije in analize pojma vedenja.
13.
oktober 2004:
Gmotni materializem: (1) Ontološka teza: Obstaja en sam predmet brez delov, dinamičen. (2) Semantična teza: Trditve so lahko resnične tudi če v njih omenjeni predmeti ne obstajajo.
20.
oktober 2004:
Potovanje: premica, spirala. krog, večno vračanje enakega. Partikularizem v estetiki in nezdružljiva trojica trditev o estetskem vrednotenju: (a.) Razlogi v estetskih sodbah, (b.) Razlogi v splošnih načelih, (c.) Ni estetskih načel. Proti: Iluzionizem, partikularizem, generalizem. Generalizem: obrnljiv, neobrnljiv, partikularizem. Načela: etična, moralna. Partikularizem: situacija. Ozadje.
27.
oktober 2004:
Nejasnost je brezmejna. Brezmejnost je odporna. Zato je nejasnost odporna. Niz sorites. Primeri paradoksov. Modus ponens. Individualistični in kolektivistični niz. Meja. Prevrednotenje in spoznavni pristop. Jasnost sveta, nejasnost jezika in misli. Jasnost kvalitativne fenomenologije: kako se počutiš, ko misliš na zajca in kako se počutiš, ko misliš na neoddeljene zajčeve dele? Gavagai.
3.
november 2004:
Motivacijski in normativni moralni razlogi. Prispevni razlogi in celostni razlog. Debele in tanke lastnosti. Debele lastnosti rezultirajo nad naravnimi lastnostmi dejanja. Dve poti: (i) razlogi – debele lastnosti – tanke evaluativne lastnosti; (ii) razlogi – tanke lastnosti. Različni pristopi k prispevnim razlogom: Ross – funkcionalna opredelitev, motivacija, namera, najmočnejši razlog, tisi razlog, ki naredi razliko.
10. november 2004:
Sklepalni pristop. Sklepanje in implikacija. Premise in sklep. Splošni vzorci prirejeni za izkustvene in praktične položaje. Argumenti postanejo deduktivni z dodajanjem skritih premis. Deduktivni, induktivni in zmotni sklepi: različna moč, s katero sklep sledi iz premis. Predmetnostna teorija.
17. november 2004:
Meinongovska ontologija je bogata glede na referencno. Vendar pa predstavlja tudi preslikavo semantične dinamike v ontologijo.
24. november 2004:
Vzorci. Splošni in posamični. Opisno in vrednostno. Supervenienca: globalna in znotrajsvetna. Lihi in sodi utripajoči stroj. Povezava opisno-vrednostno je bodisi naključna (posledica je semantični skepticizem), ali pa obstaja vzorec. Vzorec je bodisi ne-naraven (sui generis, npr. G. E. Moore) ali opisni (načela). Argument proti partikularizmu.
1. december 2004:
David Lewis. Jezikovne igre in njihova dinamika. Predpostavke, ki so uvedene v jezikovno igro z omenjanje. Dinamično spreminjanje dopustnega in prepovedanega. Primer: igri baseballa in košarke. Konverzacijski rezultat in pravila prilagoditve. Določni opisi, točke reference, nejasnost, relativna modalnost, performativi in načrt.
8. december 2004:
Moralni partikularizem. Predpostavke moralnega generalizma: (1) predpostavka enotnosti; (2) predpostavka obče pomembnosti/ustreznosti; (3) predpostavka polanosti. Obrat, utišanje in brezobličnost. Atomizem/holizem. Obvezno, napačno in dopustno. Ali je moralni partikularizem slab za družbo?
15. december 2004:
Holizem in partikularizem. Pod kakšnimi pogoji lahko partikularist dopusti splošnosti in nespremenljive razloge? Supervenienca in rezultanca.
22. december 2004:
Splošni vzorci in posamični vzorci. Neutemeljena zahteva po splošnosti. Negotoost odločitve. Posamična in splošna ustreznost. Liki. Družinske podobnosti. Moralne dileme.
5. januar 2005:
Teorije resnice: korespondenčna, koherenčna, minimalna, spoznavna. Korespondenčna teorija resnice: (Tarski) "p" je R čee p". Pogoji resničnosti in proizvajalec resnice. Možni svetovi in dejanski svet. Neposredna in posredna korespondenca. Neposredna korespondenca: (i) obstajajo predmeti, (ii) obstajajo relacije, (iii) postopek sestave (i) in (ii). Posredna korespondenca: 1. Kontekstualno psremenljivi standardi pravilne zatrdljivosti. 2. Svet in razporeditev predmetov ter stanj stvari v njem. Matematične resnice. Resnica v matematiki je posredna korespondenca. Moralne resnice: realizem, deskriptivizem, ekspresivizem.
12. januar 2005:
Teorije resnice. Problemi korespondenčne teorije resnice. Resnica in spoznanje: vprašanje primata. Uletova kritika posred(ova)ne korespondence: resnica kot privid, težave z neresnico in nejasnost.
16. februar 2005:
Varčni realizem in resnica kot posredna korespondenca. Zgolj referenčna in ontološka zavezanost. Načini za odpravo sumljivih ontoloških bitnosti iz ustvarjalcev resnice prevod ali parafraza, semantično pretvarjanje, spoznavno zvajanje, splošni metafizični nerealizem, minimalizem, deflacionizem.
23. februar 2005:
Osnovne značilnosti
moralnega intuicionizma. Intuicionizem in zdravo razumska morala.Vrste
intuicionizma:
* H. Sidgwick: (i) zaznavni intuicionizem; (i) dogmatski intuicionizem; (iii) filozofski intuicionizem
;* Sobel: (i) metaetični intuicionizem; (ii) normativne različice. Mooreov argument odprtega vprašanja proti naturalizmu.
Mackie in argument čudnosti proti moralnemu realizmu.
2. marec 2005:
Produktivnost v jeziku. Sistematičnost: skladenjsko. Kompozicionalnost: pomenske zahteve. Pomen sestavljenega izraza je odvisen od pomena njegovih sestavnih delov in njihove razporeditve. (manjka kontekst). Pomen vsakega izraza se mora ohranjati čez vse rabe. (problem metafore)
9. marec 2005:
Zgolj referenčna in ontološka zavezanost. Resničnost in možni svetovi. Iluzija in spremenljivi standardi. Zdravi razum predpostavlja posredno korespondenco. Zdravi razum pristane na načelo nenaključnosti sestavljenosti. Nejasnost je v jeziku, ni v svetu.
16. marec 2005:
Moralni partikularizem kot območna posledica holizma v teoriji razlogov. Primer vzročnosti. Močni in zmerni holizem. Privzete vrednosti. Šibka kompozicionalnost.
23. marec 2005:
Pomen terminov in pomen stavkov: kontekstualna spremenljivost. Šibka kompozicionalnost. Izvorni prenos. Proti atomistični semantiki.
...