red. prof. dr. Matjaž Potrč        šol. leto:2003/2004

predmet:    

ANALITIČNA FILOZOFIJA

(II. letnik AB; sreda 14:40 - 16:20)

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     do sedem kratkih pripomb dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga na kratko (20-25 min) predstavi kolegicam in kolegom; pripombe in seminar bistveno zmanjšata težo končnega izpita (!!! NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

-     seznam izpitne literature s podobnejšimi navodili in pojasnili (tudi za tiste, ki so opravili med letom le del obveznosti) je na koncu te strani !!!   

Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni povezavo!!!)

Na predavanjih predelana snov:

    15. oktober 2003:

Lepi vzorci. Splošnost: atomizem.Ustreznost, kompleksnost, holizem: partikularizem. Indeksikali. Ontologija, spoznavna teorija. Skeptik: možgani v kadi. Vednost: upravičeno resnično prepričanje. 

 22. oktober 2003:

Ustreznost: vznik enkratnega vzorca. Supervenienca: splošni vzorec. Nižja fizikalna lastnost –zakon-> višja lastnost. Nujno, če obstaja še     en isti fizikalni svet, je višja lastnost enaka. Supervenienca: razlaga ponovi lastnost v vseh svetovih. Problem: supervenienca nič ne pove zakaj je Tereza dobra v našem svetu. Splošni vzorci spregledajo ta primer. Emergenca: v bazi prepoznamo pomembne lastnosti (ne jed, obleka). Moralno ustrezne lastnosti izbirajo v fizikalni bazi in skupaj z lastnostmi v svetu vodijo k suhi lastnosti (dobrota). Lepota zgradbe: niso pomembne vse lastnosti.

Holizem razlogov: razlog ni nujno pomemben v vsaki situacij, če je pomemben v tej. Moralni partikularizem: ne načela, v situaciji presodimo moralno pomembnost. Holizem razlogi za dejanje (avto iz ceste).

Holizem: Šibki: sprememba v delih lahko vodi so spremembe v celoti. Močni: vsaka sprememba v delih nujno vodi do spremembe v celoti. Široki: vse spremembe v delih so lahko pomembne za vrednost celote. Ozki: vnaprej določi katere celote so pomembne (utilitaristi: navzdol določa kaj je koristno, splošni pojem).

 Šibko-široki holizem: Vsaka sprememba na nižji ravni lahko privede do spremembe na višji ravni.

 Veščine. 

  29. oktober 2003:

Veščine. Kontekstualno moralno upravičenje: utemeljitev, koherentizem, nihilizem, kontekstualizem. Strukturalni kontekstualizem: Odgovorno je biti prepričan, če obstajajo utemeljeni razlogi, cilji, iz določene perspektive. Upravičenost v kontekstu. Spoznavna odgovornost. Veščina (ne pravila). Moralna presoja: vrlina. Vednost da, vednost kako (veščina, ki se razvija: šah). Vrlina: pravičnost, zmernost.

                Pravila brez izjem (Ne laži). Pravila z izjemami: mehka, ceteris paribus. Partikularistična pravila: presoja: pravila možne pomembnosti (laž je lahko slaba, moralno pomembna).

5. november 2003:

Ontologija:območna, zadnja. Normativnost. Smrkljasta ontologija je predpostavka vsake možne metafizike. Resničnost: 1. neposredna korespondenca, zadnja ontologija. (Svet obstaja). 2. Posredna korespondenca, območna ontologija, pravilna zatrdljivost (Odvisno od a. kakšen je svet v trenutku izrekanja, b. pravila in norme zatrdljivosti). Svet je gmota: strdki pridejo skupaj na tak način, da jih prepoznamo kot avto. Lestvica normativnih načel med zadnjo in območno ontologijo. Ontolog ima en lepi vzorec: obstaja samo eno, gmota je filozofski uvid. Kompleksnost, dinamičnost gmote, brez delov: običajni lepi vzorci: spoznavni lepi vzorci. Estetski lepi vzorci.

   12. november 2003:

Modeli duha: introspekcija, behaviorizem, funkcionalizem, jezik misli (a. predstave, b. pravila), konekcionizem. 1. Tvornost: zmožnost tvorbe neskončnega števila stavkov na podlagi končne zaloge besed. 2. Sistematičnost kot skladenjski pogoj tvornosti: Racionalno bitje, ki razume stavek »Jaka ljubi punco« mora razumeti tudi stavek »Punca ljubi Jako«. 3. Sestavljivost kot pomenski pogoj tvornosti: Dojemanje pomena sestavljenega izraza je odvisno od dojemanja pomena njegovih sestavnih delov. Predpostavka: Besede obdržijo slovarski pomen vzdolž celotnega niza splošnega vzorca. Problem: Pomen »masla« v stavku »Maslo ima na glavi« ni slovarski pomen. Ker ta stavek razumemo, smo racionalni. Torej moramo opustiti atomistični in sledni splošni vzorec sestavljivosti, ki je pogoj hipotezi jezika misli. Nakazuje se pot k partikularistični semantiki, koder slovarskemu pomenu pripada zgolj vloga pogoja omogočanja pomena v kontekstu. Pomen torej pravilno razloži partikularistična semantika, načelo sestavljivosti pa zato velja razložiti z lepimi vzniklimi vzorci. Pomen izraza je zavezan kontekstu, ni atomističen in tudi ne sleden. Sestavljivost: ne sme biti naključno kateri stavki so med sabo povezani. Atomizem, semantični molekularizem,  holizem (pomen enote je odvisen od celotnega sistema).

19. november 2003:

Različice partikularizma: analitični, metafizični, epistemološki, metodološki. Davidsonova formalna Tarskijevska semantična teorija naravnega jezika teži k resnici kot neposredni korespondenci. Radikalna interpretacija, stališče tretje osebe, komunikativna vloga jezika, anti-kartezijanstvo in kritika empiricizma vodijo k resnici kot posredni korespondenci.

26. november 2003:

Geometrični razlogi in razlogi srca. Podati razloge in imeti razloge. Obstoj. Splošni vzorci in kategorije. Čudenje nad obstojem enkratnosti sveta. Davidson: resnica neposredne korespondence po T-shemi (»p« je R čee p) ter vključitev resnice kot posredne korespondence (interpretacija, načelo dobrohotnosti, pojmovne sheme). Splošnosti, pluralizem in partikularizem.

10. december 2003:

Razlike med analitično in kontinentalno filozofijo.Tri ravni etike oz. moralne filozofije: (i) metaetika;(ii) normativna etika; (iii) uporabnostna etika. Vprašanja, ki si ji zastavljajo:

(i) ≡ Ali obstajajo moralna dejstva?; Kakšne vrste dejstva so to (so npr. psihološka, sociološka, biološka, metafizična...)?; Ali lahko spoznamo, kaj je dobro in kakšna je njegova narava?; Kaj razumemo, ko npr. govorimo o slabih dejanjih?; Ali so moralne sodbe lahko resnične ali neresnične?...

(ii) ≡ Kaj naj delam?; Kaj je pravično dejanje?; Katere stvari v svetu so moralno vredne oz. kakšne vrednote je potrebno zagovarjati?; Katere značilnosti dejanj (dogodkov/stanj stvari) so tiste, ki jih narede dobre ali slabe?; Katere značilnosti oseb so tiste, ki jih narede dobre ali slabe?..

(iii) ≡ Pri slednji, tj. uporabnostni etiki gre običajno za razdelitev oz. razvoj glede na posamezna področja našega življenja. Tako poznamo: medicinsko etiko, bioetiko oz. etiko biotehnologij, korporacijsko etiko, okoljsko etiko, delovno etiko...

17. december 2003:

Vloga moralnih pravil v etiki: absolutizem (monizem), pluralizem in partikularizem. Moralni pluralizem oz. teorija prima facie dolžnosti. W. D. Ross (1877-1971). Sedem osnovnih prima facie dolžnosti: zvestoba, povračilo, hvaležnost, pravičnost, dobrodelnost, samo-izboljšanje in neškodovanje. Ni meta-pravila, ki bi povedalo katera bo v posamični situaciji pomembnejša. Epistemološka pot do teh dolžnosti je intuitivna indukcija.

7. januar 2004:

Produktivnost. Sistematičnost: sintaksa. Kompozicionalnost: semantika. Kritika atomizma in sledne sestavljivosti v teoriji pomena. En razlog, da je semantika težka. Zakaj? Ker jo vodijo posamični vzorci. Kaj je enota pomena: beseda, stavek, pripoved? Dinamično spoznanje: uvede ozadje partikularistične semantike, vendar kompozicionalnosti kot take sploh ne upošteva zaradi zaradi zasidranosti razprav o produktivnosti v splošnih vzorcih. Splošnosti z izjemami se še vedno vedejo po splošnih vzorcih. Dinamično spoznanje zato ne pride do pomena kot učinka smisla: mačka vselej pomeni mačko. Ceteris paribus ne more pripomoči k razumevanju pomena pesmi. Kontekst oskrbi dokončni pomen. Pomen sledeč lepim vzorcem je enkraten.

14. januar 2004:

Estetika sociološkega smetenja in estetski lik. Atomizem in slednost zanemarita lepe estetske vzorce. Semantika tudi zanemari lepe vzorce, zato predlaga bodisi atomistične teorije pomena (vzročna, teleološka) ali pa denimo analizo fragmenta naravnega jezika s pomočjo teorije množic. Vse to zveni nerealno, ker je prava narava pomena holistična, in le-to obvladamo brez težav. Razlog zmede je v razliki med spoznavno utemeljeno razlago, ki je atomistična in sledna ter med naravo bistveno holističnih področij (estetska dela, pomen, metafizika). Holizem lepih vzorcev ima vgrajeno zavestno kvaliteto. Šola komunikacijske intence gradi na generalistični kompozicionalnosti, ki določa osnovni pomen, ter na izrekanju stavka v jezikovni igri. Kompozicionalnosti pripada ključna vloga v ontologiji. Načelo nenaključne sestavljenosti določa bitnosti, ki jih lahko prevzamemo. Zadnja in območna ontologija. Semantika vključuje a. slovarski pomen, ki je le pogoj omogočanja pomena, sodeluje v kompleksni dinamiki kot silnica; b. semantično zmožnost, c. naravo konteksta.

KONEC ZIMSKEGA IN ZAČETEK POLETNEGA SEMESTRA

18. februar 2004:

Pristop ontoloških ravni (Poli) ne upošteva načela nepoljubnosti sestavljenosti. Ne sprašuje se, kateri predmeti obstajajo; njegov glavni ontološki pojem je kategorija. Nekatere kategorije (del/celota) se raztezajo čez več ravni. Kategorije določajo nove ravni. Vzročnost je materialna, duševna, družbena: a kako naj vzročnost poenotimo? Znanstveniki niso ontologi, zanimajo jih zgolj pojavi. Poli se ne posveti bistvenemu ontološkemu vprašanju kot je posebno vprašanje sestavljenosti. Če zadeva monizem obstoj enega sveta/predmeta, kategorije ne morejo biti ontološke. Vkolikor pa so kategorije ontološke, imamo dele, in zato ne moremo biti monisti. Glede srednjerazsežnih predmetov. Ena zgodba o takih predmetih uporabi načelo nepoljubnosti sestavljenosti in norme. Druga zgodba uporabi načelo nemožnosti nejasnosti v svetu. Zgodbe o kategorijah pa načela ne zanimajo.

25. februar 2004:

Kompozicionalnost ali sestavljenost. Stavek kot celota in deli stavka: pomen. Fregejev atomizem in slednost. Modularnost. Kontekst, ustreznost, okvir.

10. marec 2004:

Teza: Pojem pri sebi. Antiteza: vsebina, povnanjenje. Sinteza: pojem pri sebi, odpravljen. Zdravi razum dojema predmete pod zadnjo splošno normativnostjo. Zdravi razum se sooči z napetostjo realnosti, z vsebino: nejasnost, identiteta, resnica kot posredna korespondenca. Zdravi razum pride do posamičnih vzorcev, ob-stoja. Od splošnega in zadnjega obstoja do območnega ob-stoja v svetu. Razloka ontološke razlike.

17. marec 2004:

Gmotni materializem: obstaja en svet. Ni delov, dinamika. Nezdružljivost z zdravim razumom. Gmotni materializem izpeljiv iz zdravega razuma. Teza: zdravi razum o samem sebi: predmeti ontološki, normativnost spločna, obstoj. Antiteza: posledice pristajanja na predmete s stališča zdravega razuma: identiteta, nejasnost, posredna korespondenca, napetost, ontološka razlika. Sinteza: zdravi razum pride k svoji resnici: predmeti so ontični, normativnost je posamična, ob-stoj. Frege: pomen in smisel.

24. marec 2004:

Zdravi razum in realizem. Metafizični realizem: 1. Obstaja od jezika in misli neodvisni svet s točnim številom predmetov. 2. Stroga bivalenca: predmetom lastnosti pripadajo ali pa ne. 3. Korespondenčna teorija resnice. Antirealizem: -1, -2, -3. Omejeni metafizični realizem, psihologistična semantika: 1, -2, -3. 

31. marec 2004:

Skepticizem: glede zaznavanja in čutil, glede sodbe in intuicij. Intuicija, da obicajni predmeti zares obstajajo. Gmotni materializem ontoloska nacela. Ni ontoloske razloke. Normativnost.

7. april 2004:

Analitična filozofija: vednost nujni in zadostni pogoji. Razumevanje. Resničnost le ena sestavina moralne teorije. Gnusoba: neskončna deljivost, raznolikost in eno.

14. april 2004:

Analitična filozofija atomizem (deli, splošna pravila), pripovedna filozofija holizem. Kaj je najsplošnejši holizem? Kontekstualizem. Enkratni lepi vzorci: ni splošnih pravil. Holizem: holistični deli, lepi vzorci. Rorty proti korespondenci, mi pa prevzemamo korespondenco: posredno za območno ontologijo in neposredno za zadnjo ontologijo.

5. maj 2004:

Pragmatizem in normativno spremenljivi konteksti. Dinamično spoznanje, konekcionizem, prototipi, mehki zakoni in etika. Umetnina, kontekst in intendirana resnica. Splošni zakoni in definicije kot določila življenja? Dobro in vrline.

12. maj 2004:

Moralni partikularizem. Nora bolečina in marsovska bolečina. Fizikalno udejanjenje, funkcionalna vloga -- za populacijo. Resnica in ontologija. Pravilna zatrdljivost kot kriterij resničnosti. Posredna in neposredna korespondenca, območna in zadnja ontologija. Zagotovljena zatrdljivost: spoznavna zagotovila in načela. Pravilna zatrdljivost: svet in normativna načela. Konstitucija predmetov in posebno vprašanje sestavljenosti.

19. maj 2004:

Monizem: gmotni, stvar na sebi. Slednji pristaja na razliko med dozdevki in dejanskostjo, nima pa kontekstualno spremenljive normativnosti. Argument odprtega vprašanja. Vrlinska etika. Opisna in realna (ne: revizijska) metafizika. Moralni partikularizem. 

26. maj 2004:

Moralni partikularizem, razlogi in ustreznost. Normativna načela in posebno vprašanje sestavljenosti. Skeptik in načelo zaprtosti vedenja. Kontekstualizem. 

ANALITIČNA FILOZOFIJA, 2. letnik, dvopredmetna smer

LITERATURA ZA IZPIT:

(Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddal pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati tri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del.

- če študentka ni oddala vseh (6 ali 7) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddanih pet izročkov izbere le eno enoti; če štiri ali tri izročke, potem izbere dve enoti, če en ali dva izročka, potem izbere tri enote

(primeri: (1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddal le 4 izročke à izbere si dve deli iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot; (2) študentka je oddal zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila à izbrati mora 3 enote, ki nadomestijo seminar in 3, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)

Če študent ni oddal niti enega izročka niti predstavil seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema.  

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)

             Seznam literature:

          (1) Dancy , J. (1983) "Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti, v: Analiza 3/2003, str. 19-32.

(2) Dancy , J. (2001) ‘Moral Particularism’ (geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy, dosegljivo na medmrežju)

(3) Ross , W. D. (1930) The Right and the Good  - 2. poglavje (Oxford: Clarendon Press).

(4) Vojko Strahovnik (2003) "Oris moralnega partikularizma" v: Analiza 3/2003, str. 33-55. (ali poglavja 2., 3., in 4. diplomskega dela dostopnega na spletu Moralni partikularizem (Oddelek za filozofijo FF, diplomsko delo)

(5) Matjaž Potrč (2003) "Lepi vzorci" v: Analiza 3/2003, str. 108-119.

(6) Matjaž Potrč "Nenanključnost sestavljenosti" (2000). v: Analiza 3-4. 3-21.

(7) Matjaž Potrč (1998) "Nejasnost je odporna".v: Anthropos 4-6/1998, 91-98.

(8) Matjaž Potrč (1988) Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.

        (literatura je na voljo za izposojo ali kopiranje v knjižnici oddelka za filozofijo)

        + Članki prof. Matjaža Potrča (v elek. obliki na spletu)

(9) Generalities without authority

(10) O enkratnem vzniku lepega

(11) Beautiful patterns

(12) The Heart of Knowledge

(13) Particularism and Resultance

(14) The Heart of Existence

(15) Particularism and Productivity Argument

(16) Particularist Compositionality

<<  nazaj na glavno stran