|
O knjigi (iz Uvoda)
Bolj kot o »tisočletju neslutenih možnosti« govorijo nekateri o »zatonu človeškega rodu« in o »koncu sveta«. Da ta strah ni prazen, nam govorijo mnoga dejstva, podprta s statistikami in številkami. Prestopili smo prag tisočletja, toda s seboj nosimo vso tisto prtljago, ki nam je ob koncu prejšnjega grenila življenje in jemala razloge za upanje. Še vedno živimo v času najhujših vojn in morij, v času, ko človeško življenje ni veliko
vredno, v času poglabljanja prepada med severom in jugom, med bogatimi in revnimi, med svobodnimi in zasužnjenimi, v času, ko se po tej zemlji valijo nepregledne reke beguncev in izgnancev, v času verske in narodne nestrpnosti in sovraštva, v času velikih ekoloških katastrof. Človeštvo je usodno povezano v tragično navezo, ki skupaj drvi v prepad. Predvsem pa vzbuja skrb dejstvo, da je za krmilom vseh teh dogodkov »njegovo veličastvo« človek, ki je izgubil notranje ravnovesje in orientacijo, obzorje smisla, h kateremu bi naravnal svojo ladjo. Vprašanja o smislu vsega tega smrtonosnega početja si sploh ne postavlja. Za ta razmislek današnji človek nima časa, ker se ukvarja z bolj »praktičnimi« vprašanji vsakdanjika (je pač pozitivist) in brezdušnega napredka na eni strani ali pa golega preživetja na drugi. Za mnoge je »opij« njegovo božanstvo napredek, za nekatere kapital ali slava, drugi pa segajo po tistih nadomestkih, ki jih v trenutku lahko »prestavijo« v stanje namišljene blaženosti. Oboje je beg pred realnostjo in odgovornostjo. Zdi se, da v fi lozofi ji današnjega časa prevladuje nihilizem, strah in absurd, v umetnosti destruktivizem, v gospodarstvu paneizprosne tržne zakonitosti, ki so v službi kapitala in ne človeka. Ali po teh ugotovitvah še moremo govoriti o »razlogih za upanje«?! Ali ni upanje vsajeno na takšno podlago samo lepotni popravek, ki pa na tek dogodkov in na dejansko stanje ne more učinkoviteje vplivati? Če bi upanje slonelo samo na naših možnostih, bi morali tem besedam pritrditi, toda vedeti moramo, da upanje ni zgolj tolažba, ampak silna moč, ki nas usmerja v prihodnost, prihodnost ljubečega Boga. Tukaj smo izzvani kristjani!
V apostolskem pismu V zarji tretjega tisočletja poudarja papež Janez Pavel II., da morajo verniki znova odkriti teološko krepost upanja, kajti prav upanje so kristjani »dolžni« posredovati svojim sodobnikom. Prenoviti morajo svoje upanje v dokončni prihod božjega kraljestva in ga tako dan za dnem pripravljati v svojem srcu, v krščanski skupnosti, v družbenem okolju in tako tudi v zgodovini sveta. Brez upanja namreč ne moremo živeti; izgubiti upanje pomeni stopiti na pot umiranja. Tukaj gre za »veliko upanje« brez »če« in »da«. Odločilno je: »ali upam, da …« ali preprosto »upam«? V tem »da« je razlika med malimi človeškimi upanji in velikim krščanskim upanjem. Pred trpljenjem, smrtjo, pred nepoznano prihodnostjo, odpovedo vsa upanja z »da«; ostane samo temeljno upanje, ki je odprto za neizrekljivo božjo skrivnost. To upanje je brezpogojno in utemeljeno v Bogu, ki ne vara in ne more biti varan. Resnično, samo kdor nam more povedati, kdo je človek v resnici, kdor nam pokaže pot k njegovi uresničitvi, predvsem pa nam pokaže pot onkraj smrti, ta je resnični učitelj življenja. In
to je Jezus Kristus (prim. Rešeni v upanju 6).
Kazalo
Uvod
Človek je bitje upanja
Ura upanja
Svetna upanja
Brezdelno pričakovanje
Evolucija »zamenjava« za upanje
Upanje v jadrih načrtovanega napredka
Upanje in usoda
Upanje in utopije
Postmoderna in upanje
Upanje in različni religiozni tokovi
Varljivost tisočletnega kraljestva
Sedanjost brez prihodnosti
Krščanski razlogi za upanje
Upanje v Svetem pismu
Upanje stare zaveze
Izraelovo upanje – Gospod
Obljuba – moč upanja
Bog obljube
Upanje nove zaveze
Jezus Kristus »naše upanje«
Sveti Duh – moč upanja
Božje kraljestvo
»Rešeni v upanju« – Apostol Pavel
»Boljše upanje« – Pismo Hebrejcem
»Že« in »še ne« krščanskega upanja
»Živo upanje« Petrovega pisma
Bog naše upanje
Veliko upanje
Upanje zasluženo na križu
Upanje porojeno v velikonočnem dogodku
Upanje v pričakovanju drugega Kristusovega prihoda
Cerkev občestvo upanja
Vera, ki omogoča spreobrnjenje in spravo
Razsežnosti krščanskega upanja
Občestvena razsežnost krščanskega upanja
Solidarnostno upanje
Upanje za vse stvarstvo
Ustvarjalnost in konkretnost upanja
Preizkušano upanje
Dinamičnost krščanskega upanja
»Prepoznavnost« krščanskega upanja
Inkluzivnost krščanskega upanja
Upanje zoper smrt
Vice – prečiščeno upanje
Pekel – kraj brezupa
Nebesa – izpolnjeno upanje
Molitev kot šola upanja
»Svetilniki upanja«
Vera, upanje in ljubezen – ogrodje krščanske eksistence
Znamenja upanja
Poklicani k veselju
Velikonočno veselje
»Veselje – sad Duha«
Evangeljsko veselje
Pesem za ples
Sklep
Opombe
Avtor
|
