mr Marjan Ocvirk, Ljubljana SI
OBLIKA STREHE KOT PRIMARNI ELEMENT ZAOBLIKOVANJE POKRAJINE
Razvoj naše kulturne krajine je vsekakor zaznamovan z oblikovnostjo arhitekture v prostoru. In če ob tem spremljamo razvoj strešne oblike, lahko ugotavljamo, da je današnji čas prava katastrofa v smislu ohranjanja in doseganje neke nove likovne harmonije v prostoru.
S čopom zaključena slamnata streha nd 40 naklona, ki so jo v naše kraje prinesla plemena iz severovzhodnih in vzhodnih nižin v dobi naselitve se je v tudi drugačni trdi strukturi strešnikov pri nas ohranila skoraj vse do danes, seveda tam, kjer način življenja ni doživel takšnih pretresov, kot smo to bili priča pri nas v zadnjih petdesetih letih, ko smo z značilnimi avantgardnimi parolami skušali pretrgati z vsakršnjo tradicijo. Uničenje osnovnih vrednost naše bivalne kulture, kot so lastnina zemlje, vrednost dela v družini in navezanost na dani prostor in okolje, je imelo za posledico razpad razvrednotenja vsega, kar je spomnjalo na nadaljevanje prejšnjega. Razvrednotenje osebnega poklicnega dela, hkrati pa zazrtost v velike planerske akcije, sta ob vedno večjem administrativnem aparatu, povzročila in omogočila izgradnjo najgrših enodružinskih hiš, ki so kot plevel prerasle najlepše predele naše pokrajine. Če k temu dodamo izumiteljski imperativ sodobnih arhitekturnih tokov, ki k nam prihajajo preko senzacij željnih arhitekturnih avanturistov, je situacija o neki harmoniji v prostoru skoraj brezizgledna. Naši sosedje se za ohranjanje značilne pokrajine zatekajo k predpisanemu oblikovanju strehe v pokrajini, predvsem tam kjer turistično gospodarstvo to zahteva. Odpira se dilema v stroki: do kam lhako arhitekturno oblikovanje predpišemo in kje, da lahko zadostimo osnovnim pogojem po ohranjanju značilnost in likovne vrdnosti prostora.