prof Dušan Moškon, Ljubljana SI
ŽIVI MUZEJI - IZZIV IN REALNOST
Muzeji na prostem, ti. skanseni, so zvečine sinteza primerov ljudske arhitekture na skupni lokaciji.
Predstavitev prostorskih "eksponatov" kot je arhitektura, vraščena v okolje z vsemi sestavinami, ne more biti isto kot je razstava posameznih etnoloških primerkov iz različnih območij v skupnem muzejskem prostoru.
Razpon med degradirano večinsko arhitekturno krajino z ene strani in zaščitenimi nacionalnimi parki z druge strani je vse prevelik. Muzeji na prostem sicer ne morejo zapolniti te vrzeli, lahko pa jo ublažijo. Izziv je nesporen pod pogojem, da jih predstavimo kot žive muzeje. Le-ti naj bi združevali več vidikov;
a) kulturni vidik: ohranitev spomina naše preteklosti v avtohtoni predstavitvi,
b) vzgojni vidik: predstavitev in ogled naše ljudske arhitekture in situ, z življenjem v preteklosti,
c) turistični vidik: dnevni obiski muzeja in doživljajske počitnice ob celovitejšem prikazu naselja oz. zaselka, kot pa je današnji kmečki turizem; aktivne počitnice s premostitvijo časa vsaj za eno do dve stoletji z neposrednim spoznavanjem takratnega življenja na kmetih.
Kljub 14 arhitekturnim regijam Slovenije (po Fistru) se za začetek omejimo na štiri: kraško primorsko, gorenjsko, dolenjsko in podravsko-pomursko, za katere izberemo najprimernejše lokacije.