AA Conference logo
Juvanec Dr Borut Juvanec, Ljubljana SI

PRVOBITNA ARHITEKTURA: IN KJE JE DANES?
(La borie, trullo, kazun )

Gre za najbolj preproste konstrukcije akr jih poznamo: tako v postavitvi tlorisa kakor pogledov, konstrukcije, postavljanja in uporabe.
Kamnita zatocisca imajo le malo skupnih tock: manjsi, naravno oblikovan ali (praviloma ) delno klesan kamen in enotno konstrukcijo brez pomoci drugih materialov ter zacasno ali obcasno uporabo.
So prvenstveno okrogle, redkeje kvadratne ali pravokotne oblike s kupolasto ali banjasto streho. Spoj kamna je zivi stik, brez veziva in brez tesnil. Okrasja ni, le pri kazunu se vcasih in netipicno vcasih pojavijo lepse oblikovani kamni kot poudarki.

Kamnito zatocisce nima nikoli vrat (z izjemo kasneje preurejenih trullijev v Alberobellu ), odprtine so redke, majhne. Vecji kamni so uporabljani le kot preklade nad vrati ali nad okni, sicer so kamni brez oblik, v Istri so uporabljani ploscati ali lomljeni brez orodja.
Notranjost ima zbito zemljo po tleh, manjso klop ob eni steni, v Alpah ponekod tudi ognjisce v steni (Werner, 8 ). Na dveh lokacijah so zatocisca spremenjena v bivalne hise, ki pa niso dobile posnemovacev in so ostale posamicne resitve: le borie v Provansi in trulliji v Alberobellu v juzni Italiji. Werner je nasel v Alpah te objekte izkljucno kot gospodarske: za spravilo in hlajenje mleka. V Provansi so bivalne hise (Gordes na primer ), v Istri pa so kazuni le obcasno uporabljani objekti. Zanimivo pri tem je, da lahko obstajajo le ob stalnem vzdrzevanju, saj konstrukcija zlozenega kamna razpada; da pa so na dolocenih podrocjih prav presenetljivo pogostni in se vedno v uporabi, pa ceprav na polju, vedno ob robu in v kamniti ograji, ki je enako grajena kot kazun sam.

Izraz 'zatocisce' sem povzel kot skupno znacilnost vec objektov po knjigi 'STONE SHELTERS' (49 ), ker se mi zdi najbolj ustrezen. Francozi pravijo taki konstrukciji le borie, Italijani trullo, v Istri je kazun, v Alpah Svice in Italije pa ima vec izrazov, od trullo pa do nevere, giazzere, ali celo eishaus in kuehlhaus (Werner, 8 ).

Razvoj
Najtezje vprasanje je razvoj: ker gre za konstrukcije, ki ne morejo biti fizicno stare (saj same po sebi razpadajo ), je lahko staro le izrocilo, dediscina, tradicija. S tem pa se seveda v casu lahko spreminjajo tako oblike kot konstrukcijski principi, obdelave in celo namen.

Werner ( 9 ) predpostavlja, da izhaja ideja iz barbarskih vpadov Saracenov v osmem stoletju v Svico. To je sicer povsem mozno, ceprav nedokazljivo, se bolj nelogicno v zvezi z razporeditvijo: na obronkih Alp, v Istri v dolinah, pravtako v juzni Italiji. Zakaj potem ni vec takih ostankov? Zakaj jih ni vec blize svojemu izviru? Zakaj jih ni vec v samem jedru saracenstva?

Bolj razumljiva bi bila hipoteza, da so to ostanki starih narodov. Te narode so vsakokratni prisleki izrinili iz boljsega okolja na obrobje, v dvignjene kraje, v kraje, kjer so se lahko obdrzali, ker so bili zadosti na robu.

Tudi Istra bi temu lahko pritrdila, saj je bila v zgodovini poseljena predvsem ob obali, po suhem pa je bila tudi za dostope z Apeninskega polotoka oddaljena, preko Balkana pa so bili bolj mamljivi cilji mnogo bolj proti severu. Edina uganka bi bila juzna Italija: ali je zadosti revna in nezanimiva za zavojevalce, da bi lahko toliko casa vztrajale ideje starih narodov?
V loku Alp, kjer najdemo taka zatocisca, so ostanki starih narodov nedvomni. Od Provanse, retoromanske Svice pa do Dolomitov med Avstrijo in Italijo, morda v logicnem (a prekinjenem ) podaljsku v Istro so doma stari narodi ali vsaj njihovi sledovi. Retoromani, Ladini, Furlani, morda Istrani, ki mejijo na severu na Slovence, kjer pa je pravtako mnogo sledov starih kultur in predvsem se ziva arhitektura kozolca, ki bi jo lahko primerjali le se z izrocilom kamnitega zatocisca.

Vse to so le moznosti, vendar; mozno je, in najbolj logicno. Pri tem paralela, ki jo vlece Werner (9 ) celo z mikensko kulturo govori tej moznosti v prid.

Ob razvoju se postavi posebno vprasanje: ali so bili objekti v svojem zivljenju uporabljani tako kot danes? Verjetno ne, vsaj bivalna kultura se je v njih prav gotovo razvila kasneje, ze to, da se nacin gradnje ni razvijal naprej, to potrjuje. Zivljenje v Franciji in v Italiji v trulijih je torej bolj nuja kot izbor.

Alpska uporaba za hlajenje mleka je nedvomno kasnejsega datuma in je povezan vsaj s prodajo le tega in z masovnim transportom mlecnih proizvodov v dolino.
Se najbolj originalen se zdi istrski nacin uporabe: obcasno zatocisce v vremenskih tezavah in obcasno (ne stalno! ) spravilo orodja. Postavitev v prostor: ob kamnito ograjo, katere del je tudi kazun, nemalokrat celo v kot ograjenega polja ze prostorsko dokazuje podrejenost objekta.

4.324 Starost kazuna, borie ali trulla ne more biti velika: gre za konstrukcijo in za material, ki nista stalna in ki potrebujeta stalno vzdrzevanje. Ob tem vzdrzevanju pa prihaja do sprememb, do izboljsav, poenostavitev ali celo do avtorskega poseganja v konstrukcijo samo.

Werner ( 9 ) ugotavlja, da je starost zatocisc v Alpah 200, najvec 300 let: verjetno je ta ocena presirokopotezna. Dejansko gre za konstrukcije, ki v nekaj letih, kolikor niso vzdrzevane, preprosto propadejo do tal. Zato so lahko zatocisca le nova ali obnavljana, stara pa je seveda ideja, zasnova in izvedba. Pri tem je starost mnogo vecja.

Razsirjenost
Le borie je doma v Provansi, v ravnini, kjer je doma tudi locje, trsje in slama. Klima sicer pozna mocne vetrove, a klimatski pogoji ne pogojujejo konstrukcij kot je ta. V borijih zivijo ljudje, so tudi dvonadstropni, a te konstrukcije so povsem nove izdelave, zato je njihovo avtenticnost tezko presojati. Freal (11 ) je nasel slicne konstrukcije tudi v Burgogne (Capole), v Juri (Quercy ), daje pa primere predelav konstrukcij na primer v vodnjak itd.

Alpski trullo, ki ima v krajih razlicna imena (Retoromanska Svica, Ladinski del Italije ) sega od Ticina do Dolomitov, na jugu pa seze vse do Verone (Monte Lesinni ). Najbolj na gosto so posejani med Ticinom in prelazom Bernina (Splueia Bela, Poschiavo itd ).

Istrski kazun je najbolj na gosto posejan med Vodnjanom, Petrom u sumi in med Rovinjem. Najvec jih je okrog vasi Smoljanci in Kanfanar, kjer je tudi edini dvonadstropni kar jih poznam.

Juznoitalijanski trullo je doma v Pugliji okrog mesteca Alberobello, kjer je izmed vseh kamnitih zatocisc edino ta postavitev enotnega, skupnega znacaja. Alberobello je kontinentalna vas juzne Italije na vzhodnem delu skornja. Klima je suha, uspeva predvsem grozdje in povsem mozno bi bilo, da so se danasnji trulliji razvili iz neke vrste zidanic (paralela bi bili na primer nasi Strehovci ali Ujtomas z vasko postavitvijo zidanic v sklop ).

Zaradi take postavitve je ravnina, posejana s truliji, se posebno slikovita. Zanimiva je 'mestna ulica', imajo pa tudi dvonadstropno cerkev v isti konstrukciji.

Konstrukcija in oblika
Skupna tocka pri konstrukciji je material: neobdelan kamen manjsih dimenzij (najvec do dolzine petdeset centimetrov, razen seveda preklad ) in zivi stik brez veziva ali tesnilnega materiala.

Truliji v Alpah so najbolj razlicni: konstrukcije so prostostojece ali pokrite z zemljo (Mikene! ), praviloma so okroglega tlorisa, v visino pa segajo tudi do stirih metrov. Stene so debele do metra, se pa v vrhu kupole stanjsajo. Okrasnih elementov ne poznajo, predvsem zaradi snega in plazov. Redko uporabljajo naravne elemente, na primer skalo ali ogromen kamen (izjema je Splueia bela v Ticinu ).

Le borie v Franciji kaze na najvec sprememb, tudi uporaba to potrjuje. Oblike so okrogle do pravokotne, pogosten je tudi banjast obok. Kamen je neobdelan, nezasciten, razen v novejsih postavitvah. Barva kamna je temna, detajli ne omogocajo prepoznave originalne namembnosti.

Kazun v Istri kaze na najbolj originalno in prvotno stanje: tako v konstrukciji kot v postavitvah. Konstrukcijsko je navadno okrogel, redkeje kvadraten in se bolj redko pravokoten. Stene so iz kamna, enake debeline do visine strehe (razlika od alpskih, ki zavijajo ze pri tleh ). Streha je kupolasta in sestavljena iz kamnov, v slemenu je neke vrste sklepnik, ki je polozen vodoravno. Vcasih tece streha mehko v zid, vcasih pa ima v sklepu z zidom celo napusc. Ponekod je ta napusc celo poudarjen z naravno oblikovanim kamnom kot dekoracijo, ki se ponekod ponovi tudi v slemenu.

Redke so pravokotne konstrukcije, ki imajo lazni banjasti obok, ki je obicajno v vrhu zasiljen. Take resitve so doma sicer pri borijih v Provansi.
Zanimiva pa je postavitev kazunov v prostor. Ker sluzijo zatociscu na polju, je tam tudi njihovo mesto. V Istri so polja ograjena z ogrado iz kamna: kazun stoji ob robu in je mnogokrat del ograje same, cetudi je okrogle oblike. V vogalu ograde so postavljeni praviloma le pravokotni kazuni, ki imajo vcasih tudi ravne, enokapne ali dvokapne strehe.

Trullo v juzni Italiji je pravtako okroglega tlorisa, ki pa se v sklopu z vec objekti v celoto nekoliko splosci. Posebnost je vrh, ki je izpostavljen in se konca s kroglo na razsirjenem vratu.
Od drugih slicnih konstrukcij se loci tudi po tem, da je na obrobju ravnine, kjer so postavljeni, pretezno neobdelan kamen, v centru vasi pa je stena obdelana z ometom in prebeljena z apnenim belezem, tako da je vtis belih zgradb med zeleno vinsko trto prav impresiven.
Iz sistema izstopa tudi postavitev 'vaske ulice', ko truliji s svojimi belimi stenami tvorijo zavite ravnine ob komunikaciji.

Kamnita zatocisca so nedvomno eden najzanimivejsih detajlov preproste arhitekture, ki ima svoje izvore v prvih poskusih cloveka: ustvariti si zivljenjske pogoje za nadaljevanje svoje vrste.
Elementi, ki zatociscem niso skupni, je predvsem uporaba, manj oblika in obdelava. Uporaba se je s casom spremenila in nedvomno je funkcija, ki jo opravljajo danes, le razvojna stopnja neke rasti. Pri tem je se najblizji prvotnemu stanju istrski kazun, ki je obdrzal svoj obcasni karakter pomoznega objekta.

Oblika je bila nedvomno spreminjana, dekorativni detajli, ki jih najdemo v Istri in v Pugliji so plod kulture cloveka: v Istri neartikulirana, v Italiji pa kultivirana in utirjena v urejene dogovore o oblikovanju.
Tehnika sestavljanja je ostala povsod malone ista: razlikuje se le v Italiji, kjer je zivljenje v objektu postavljalo svoje okvire in zato je tudi izgled trulijev bolj kultiviran od tistih, ki sluzijo gospodarki dejavnosti.

Skupne tocke je nedvomno kamen. Gre za konstrukcijo brez veziva, brez materiala, ki zagotavlja tesnjenje in za izkljucno uporabo kamna. V konstrukciji ni uporabljen niti les za povezave in za premoscanje razpetin, kar bi bilo mozno, a seveda mnogo manj trajno.

Zmoznost cloveka, da ustvari pogoje bivanja je razlicna od casa do casa, od prostora do prostora, od naroda do naroda. Kamnita zatocisca uporabljajo enoten konstruktivni princip in ideje ne glede na prostor. Gre torej za dokaz necesa skupnega: ali so bili stari narodi z doloceno kulturo razbezani in porinjeni po Apeninskem polotoku navzgor ali pa so ti narodi svojo kulturo gradenj distribuirali v dolocenem krogu navzven.
Oblike so tako prvinske, da jim skupnih tock ni treba dokazovati, konstrukcija pa skupno izhodisce le se potrjuje. Gre za isto izhodisce, celo za enake oblikovne resitve gre, ceprav je uporaba s casom dobila nove funkcije.

Gre za kulturo gradenj, ki niso bile kontrolirane, ne usmerjane s strani uprave, ne z regulativo in ne z vero. Gre za pravo domacinsko, vernakularno arhitekturo, ki v zgodovinskih pregledih ni niti omenjana, tako malo je pomenila oblastnikom.
Zato je tudi ostala prava, originalna, prvinska arhitektura, ki ji drugje in na drugih podrocjih ni para.

Znacilnosti istrskega kazuna
Znacilna sta pravzaprav le dva tipa: okrogli in 'kvadratni'. Okrogli je doma okrog Vodnjana, proti severu pa je vec pravokotnih in to tistih pravokotnih, ki so skoraj kvadrat, ki imajo stirikapno streho in zato se bolj spominjajo na kvadrat. Prav pravokotni z vecjim razmerjem stranic so redki, obicajno imajo eno ali dvokapno streho in vhod s cela. Zdi pa se, da so to kasnejse izvedbe, dejansko in zares zasilna gradnja. Tega pa za ostale ne bi mogel trditi. V kazunu je toliko kvalitet: od reda do ljubezni, od stroge, vedno pravilne konstrukcije pa do indiviualno izvedene oblike detajlov. Ti detajli niso nikoli 'izven', nikoli niso obdelani bolj kot je to najbolj nujno potrebno, a vendar toliko, da poudarjajo obliko v vsej svoji siloviti preproscini.

OBLIKA
Oblika je plod materiala: kamen in predvsem njegovo sestavljanje onemogoca agresivne konstrukcijske resitve, ki bi poudarjale robove, napusce ali druge izrazite elemente. Mehkobo daje sestavljanje kamna: predragocen je, tudi tisti najmanjsi, da bi bil zavrzen. Vsak je dobrodosel. Veliki in redki so uporabljeni kot zahtevnejse konstrukcije: preklade, stojke, police in sedezi ali ognjisca.
Oblika pogledov je dvojna: pravokotni so oglati s stirikapno streho, okrogli imajo sicer vertikalne stene, a vedno elegantno izpeljano, mehko zavito streho, ki je lahko kupolasta, strma, potlacena ali (na vrhu ) celo ravna. Le en primer poznam, ko je kazun nadstropen, a v Alberobellu v Pugliji so tudi taki. Istrski kazun je bolj slicen alpskemu kamnitemu zatociscu, a tam ima povsem drugo funkcijo: spravilo in dodelava pridelkov, predvsem gre za hlajenje mlecnih proizvodov.

TLORIS: krog
Okrogel kazun ima tloris v obliki pravilnega kroga. Zid je debeline sestdesetih centimetrov ali dveh cevljev. Postavlja pa se vprasanje: ali je kazun v Svetvincenatu nakljucno sirok stiristodvajset centimetrov? 420 centimetrov lahko poenostavimo v stirinajst cevljev (pri cemer je seveda poenostavitev v dolzini cevlja, kolikor ne upostevamo rimskega, ki je bil soraj natanko toliko ).
Ne glede na to pa lahko poenostavimo deset cevljev v modul: tako dobimo sirino ali 2r kroga v modulu 1o.

Kvadrat, ki ga vanj vrisemo, ima torej diagonalo 1o, stranico pa 1o/koren iz 1o, kar je skoraj tocno 7. Kvadrat, ki ga temu krogu ocrtamo, pa ima stranico 1o in diagonalo 14. Ce nadaljujemo, dobimo naslednjo mero, ki narasca s korenom iz dve: 20, pri spuscanju s tem korenom pa 5. To lahko nadaljujemo v nedogled tako navzgor kakor navzdol. Zanimivo pri tem pa je, da je 1 krat kvadratni koren iz dve 1.414213562 ali zelo blizu 1,4.

Ce vse skupaj pomnozimo z deset, dobimo za 'ena' izraz 'deset', kar ze direktno odcitamo v kazunu s cevlji: Krog z 2r =1o ima stranico vcrtanega kvadrata 1o/koren iz 2 ali 7, ocrtan kvadrat ima stranico 1o in diagonalo 14, kar je tudi 2r kroga, katerega ocrtan kvadrat meri 2o cevljev. 
				diagonala	krog		notranji	stranica				ocrtanega 	zunanja	krog		vcrtan.
				kvadrata	mera k.	kazuna	kvadrata

metrski sistem			6m		4,2m		3m		2,1m


cevlji				20 c		14 c		10 c		7 c

modul 10 cevljev		2M		1.4M		1M		0.7M

koren iz dve			2 x 2		1 x 2		1		1 / 2
TLORIS: pravokotnik Po svoje je se bolj zanimiv pravokoten primer iz Smoljancev. Sirina v vhodnem delu je slabe 3.20 metra, globina 2.80 in visina brez kamnov 2.80, s kamni na strehi pa dobrih 3.10 metra.
Tloris tvori pravokotnik 2.80 x 3.20, razmerje stranic je
1.14285, kar je najblize razmerju 1 :koren iz 5/2 , ki se razlikuje sele v drugi decimalki.

Bolj zanimiv je pogled s strani: ta fasada kaze kvadrat.

Ce privzamemo, da so dekorativni elementi po vsej verjetnosti zamenjani z novimi (kamni na strehi niso fiksirani, razen tega doakzujejo to tudi drugi kazuni: na primer Smoljanci in Krmed), je enako tudi s sprednjo fasado:
s kamni na strehi tvori kvadrat
brez kamnov tvori pravokotnik 1 : koren iz 5/2

Kolikor postavimo obe fasadi v kvadrate (kazun je kubus ze sam po sebi )in potem te kvadrate v kocki, dobimo dve kocki: manjsa s stranico globine in vecjo s stranico sirine. Visina je - kakor pri drugih kazunih - v kvadratih: enkrat v mali kocki in drugic v veliki.

Kocki sta v razmerju stranic ena proti kvadratni koren iz pet polovic, enako je s stranicama tlorisa.

SKLEPI
1 Kazun je stara konstrukcija le po izrocilu: brez vzdrzevanja se sesuje v kakih dveh letih v celoti. Zato tudi ne gre zaupati prav vsem meram. Te so tudi zaradi dragocenega materiala precej prilagojene. Dejtvo pa je, da s svojo debelino zidu ( zelo blizu 60 cm ) in z merami, ki so mnogokratniki mere okrog 30 cm (Smoljanci 32 cm, Svetvincenat 30 cm, Smoljanci 30.5 cm, Krmed 31.5 cm, Kanfanar 30 cm: rimski cevelj je 29.8 cm, dunajski cevelj 31.6 ) uporablja cevelj kot temeljno mero.
2 Najbolj uporabna dolzina je ocitno 10 cevljev ali priblizno tri metre.
3 Pri okroglih kazunih nastopa krog in kvadrat z diagonalo, s tem pa rast ali padanje s korenom iz dve. Pri pravokotnih je osnovna mera spet najpogosteje deset cevljev, razmerje stranic pa najveckrat cevelj vec ali cevelj manj: kot pravilo se pojavlja razmerje 9 : 10 ali 10 : 11, ki je najblize razmerju 1 :koren iz 5/2 (1 : 1.11803 ).
Morda je resitev mogoce razloziti s konstrukcijo: v principu je zid dveh cevljev sestavljen iz cevelj krat cevelj krat dva cevlja velikih kvadrov. Sestav vogala vedno prinese zamik v dolzini pol enote, torej enega cevlja, da zagotovimo stabilnost konstrukcije. Morda.
4 Edina skupna tocka istrskih kazunov je red, tisti dogovor, ki s svojo preprostostjo omogoca kontinuiteto, ki z izrocilom nadaljuje tradicijo, ki zagotavlja enakost resitev, a istocasno ne omejuje osebne kreativnosti.
Zato so se takega reda ljudje tudi drzali.

DILEME
Vsaka arhitektura nam ponuja vec moznosti za svojo prezivitev: prvic: da se vedno funkcionira (kamnita zatocisca so v Istri se vedno v prvotni namembnosti, v Franciji in v Italiji se je namembnost prilagodila, vprasanje je prvotnost namembnosti gospodarskih zatocisc v Alpah). drugic: da arhitekturo ohranimo in jo kazemo na mestu samem (pri tem so naredili najvec v Provansi, pa se tu sluzijo predvsem v turisticne namene ).

tretjic: da arhitekturo prenesemo v muzej ( pri tem je to mozno le v maketi ali v slikovnem gradivu, kar seveda ni ekvivalentno ).
cetrtic: da jo posnamemo, ovrednotimo, raziscemo in njeno bistvo vgradimo v danasnje kompozicije.

Zadnja moznost je seveda najbolj vznemirljiva, a zahteva najvec dela. Iz zgodovine poznamo historicne sloge, stili sami prinasajo razvoj in novosti, ki temelje na znanju preteklih obdobij. Ne nazadnje vsa arhitektura nekaj zadnjih stoletij ponazarja dobre resitve: sivani robovi zakrivajo manj kvalitetne konstrukcije s fasado velikih elementov, ki pravilno sestavljajo preklope v vogalih, razsirjena preklada v sredini ponazarja sklepnik, trikotni zatrepi v ometu ponazarjajo preklade nad okni v hisah se med obema vojnama, izoblikovan omet v obliki kamnov na fasadah je povsem normalna stvar.

V novejsi arhitekturi sicer zasledimo nekaj poskusov uvajanja starih resitev, na primer Bofil v Parizu (Montparnasse ), ki pa je takoj nato v tem pretiraval z nekimi novimi, tujimi, slabsimi resitvami. Pri nas zaznavamo nekaj takih realizacij, a so le plahi, nesistemski in neorganizirani poskusi.
Povsem logicna je teoreticna ugotovitev, da se na starih resitvah ucimo in da nove z njihovimi dosezki nadgradimo: le v tem primeru lahko ustvarimo boljse resitve.
To teorijo je treba preseci: institucionalizirati jo je treba s sistemskimi resitvami: dokumentiranje, vrednotenje, zakljucki in elementi, ki sestavljajo znacilnosti prostora, krajine, kulture, identitete so bistveni za postavitev novih resitev.

Nova arhitektura mora sestavljati vse zadnje dosezke tehnike in tehnologije, nove materiale, a v skladu z zgodovino, z izrocilom, s kulturo, z znanjem nasih prednikov, ki so staro arhitekturo ohranili stoletja vse do danes. Koliksna pa je zivljenjska doba danasnje arhitekture?
In zakaj vseh dobrih namenov in resitev ne spravimo v zivljenje?
Bistvo je v sodelovanju: vseh strok, ki naj na svojih podrocjih postavijo temelje za sestavo novega: pri tem je ta trenutek najpomembnejsa vloga tistega, ki zdruzuje in usklajuje ob predpostavki, da stroke opravljajo svoje delo.

To je politika, ki usklajuje interese.
Ta pa je tako zaposlena sama s sabo, da problemov sploh ne opazi.