dr. Peter Fister, Ljubljana SI

LJUDSKA ARHITEKTURA V ODLOCITVAH O UREJANJUPROSTORA DANES

Zdi se, da se v okvirih vsakoletnih sre~anj, ki obravnavajo ljudsko arhitekturo v vzhodnoalpskem prostoru, teme sicer ponavljajo, obenem pa se vedno znova postavljata vpra{anji, na kateri doslej {e nismo dobili pravega odgovora: kak{no vlogo ima in kaj je sploh to "ljudska arhitektura" danes? Zdi se, da bo s posvetovanji potrebno nadaljevati vse dokler teh neznank ne bomo uspe{no razre{ili...
Tudi ta prispevek ne bo mogel zaokro`iti postavljenih vpra{anj, zato naj bi v njegovem okviru osvetlili (morda tudi ponovno) vsaj nekatere dileme, ki o njih najve~krat niti ne `elimo mnogo govoriti, ~eprav se tu sre~ujemo prav zaradi njih. Odgovor na zastavljeni vpra{anji in s tem tudi na osnovno dilemo, ali je "ljudska arhitektura" danes vklju~ena v odlo~anje o urejanju prostora, pa bo moral ostati v veliki meri nepopoln. Mnoge trditve tokrat nala{~ ostajajo zato, da bi bile bolj provokativne, brez znanstvenega aparata, pojem "ljudska arhitektura" pa je zaradi zastavljenega vpra{anja le v navednicah.

Ob be`nem pregledu dogodkov, ki so v drugi polovici na{ega stoletja spremljali "ljudsko arhitekturo", lahko nedvomno ugotovimo, da po eni strani pojem "ljudska arhitektura" vse bolj izgublja resni~ni ali vsaj prvotni pomen, na drugi strani pa je prav v tem obdobju pridobil ve~ veljave kot kdajkoli prej. ^e je bilo {e pred nekaj desetletji skoraj nemogo~e posami~ne stavbe iz zakladnice "ljudske arhitekture" varovati kot kulturne spomenike (z velikimi vlaganji), danes revitaliziramo in varujemo cela naselja ali pokrajinske celote. Obenem z visokim vrednotenjem vloge "ljudske arhitekture" za pomene identitete prostora pa smo po drugi strani prav v zadnjih desetletjih vsaj v Evropi poru{ili toliko kvalitetnih stavb iz te zakladnice, kot {e nikoli prej.

Kot splo{no hipotezo bi morda lahko celo postavili trditev, da "ljudske arhitekture" ne obvladujemo ve~ kot seznama posami~nih, zanimivih in zato varovanja vrednih pojavov, ampak da postaja vse bolj enakovredna nosilka odlo~itev o splo{nih in posebnih zakonitostih urejanja prostora. Vse dosedanje in mnoge {e manjkajo~e raziskave izlo~enih pojavov, razvojnih zakonitosti, lokalnih ali regionalnih posebnosti itd., ki so jih opravljali raziskovalci, seveda ohranjajo nespremenjeno vrednost. A v `elji, da bi ugotovili tudi druge lastnosti, ki naj bi "ljudski arhitekturi" dale resni~no mo`nost vpliva na odlo~itve o smotrnem in ekolo{ko ter kulturno osve{~enem gospodarjenju s prostorom, niso zadostne. Dosedanjim ozko strokovnim ocenam bo potrebno dodati tudi splo{ne in relativne, v povezavi z okoljem, kvaliteto bivanja, ekolo{kimi, kulturnimi in humanimi vrednotami.

Doslej smo vrednost posameznim stavbam iz sklopa "ljudske arhitekture" lahko uveljavljali le, ~e smo dokazali take njihove lastnosti, da jih je bilo mogo~e varovati kot kulturne spomenike. Imeti so morale lastnosti likovnih izjem (freske ipd.), biti so morale posami~ni "vzorci" tipolo{kih skupin, ki smo jih nato spreminjali v arhitekturne muzeje, poseben pomen so imale, ~e so bile visoke zgodovinske vrednosti (kot rojstne hi{e pomembnih ljudi ipd.). Splo{ne lastnosti "ljudske arhitekture", s katerimi so se doslej najve~krat dokazovale regionalne ali celo nacionalne pripadnosti, pa so slu`ile isto~asno le kot mo~no nedefinirane simbolne in ideolo{ke kvalitete ali zna~ilnosti - zato so bile mnogokrat tudi povsem napa~no uporabljane!

[e vedno veljaven ozek izbor skoraj izklju~no "kme~kih" stavb, ki naj bi edine dokazovale kvalitetne splo{ne lastnosti "ljudske arhitekture", je v tem stoletju vedno bolj izgubljal na vrednosti, saj so ne le v mestih ampak tudi na pode`elju vse bolj za~ele prevladovati stavbe, ki so jih gradili nekmetje. Kako naj bi bilo torej mogo~e po eni strani ohranjevati prete`en vpliv "kme~kega stavbarstva" na predpise o oblikovanju anonimnih stavb ali celo kot merila za uradno dolo~ene serijske tipske stavbe - po drugi pa omogo~ati, da se po pode`elju razlije mno`ica graditeljev, ki z izvornim odnosom do zemlje nima ve~ prav nobene zveze? Kako utemeljevati, da je anonimno stavbarstvo dana{njega ~asa tudi "ljudska arhitektura" - ~e pa mu vedno znova oporekamo vsako vrednost, v nasprotju z nekdanjo "ljudsko arhitekturo", ki naj bi dokazano imela cel splet pozitivnih sestavin od tehnolo{ko in ekolo{ko osve{~ene gradnje (seveda s tedanjimi mo`nostmi) pa vse do funkcionalne in oblikovne inventivnosti?

Danes lahko ugotavljamo tudi vse bolj zo`ene mo`nosti, da bi z doslej znanimi cilji in metodami ohranjevali vrednote tako imenovane "prave ljudske arhitekture", to je tiste, ki je (bila) grajena po ljudskem izro~ilu nasploh, kot je to definiral dr. Oskar Moser v svojem referatu pred letom dni. To velja tako za posamezne stavbe kot za vi{je pomenske sestavine (tipiko, identiteto itd.).
Razli~ni muzeji "ljudske arhitekture" se bodo napolnili, nekateri so `e postali pravi anahronizmi. Ni~ ve~ ni mogo~e v neskon~nost predelovati posami~nih zanimivih ali kvalitetnih stavb iz sklopa "ljudske arhitekture" v kulturne objekte (galerije, lokalne muzeje, klube ipd.), obenem pa izgubljati pravo sozvo~je med vsebino in obliko, med na~inom bivanja in stavbarstvom. Tudi take stavbe po~asi postajajo neke vrste anahronizmi, ~e jih je preve~ - pa ~eprav so to edini na~ini, da opravi~imo ohranitev dela kulturne dedi{~ine. Vse preve~ je `e primerov, ko so bile stavbe z velikim navdu{enjem restavrirane, nato pa prepu{~ene umiranju, saj so bile v resnici mrtve `e v tistem trenutku, ko smo iz njih izselili prebivalce.

Neuspe{ni so mnogi poskusi, da bi vsaj posamezne oblikovane sestavine nekdanje "ljudske arhitekture" ohranjali z obvezujo~im ponavljanjem: pretirano rezljanimi lesenimi balkoni, s pisanimi stenskimi dekoracijami, ki so bile neko~ vezane na povsem dolo~eno obdobje (s "{ivanimi robovi", novimi "freskami"...), z okrasnimi stre{nimi stolpi~i, ki so neko~ vabili delavce na polju k obedu, in {e mnogo je takega, kar ni dale~ od neokusnega ki~a. Tudi tiste nad~asovne, v detajlih spremenljive, v globalu pa enotne sestavine, ki dolo~ajo identiteto regij ali krajev, niso ve~ same po sebi razumljive, kot so to bile {e pred nekaj generacijami. Dana{nji ~as jim je v na{i civilizacijski vnemi odvzel mo`nost vklju~evanja v vrednostna merila, saj je postavil nekaj izklju~ujo~ih trditev, ki pa v resnici krojijo usodo obstoja in pomena "ljudske arhitekture" v odlo~itvah o urejanju in gradnji prostora danes:

- Nove "ljudske arhitekture" naj ne bi bilo, ostalo je le {e "anonimno stavbarstvo samograditeljev" (trditev je povzeta po strokovnih razpravah arhitektov in urbanistov). Vanj so - najbr` povsem neupravi~eno - v{tete tudi vse tiste stavbe, ki so jih posamezniki zgradili po sicer povsem uradnih "tipskih" na~rtih. Zato ta nova skupina stavbarstva nekriti~no (lahko?) prevzema poljubne sestavine oblikovanja in ni ve~ vezana na tako smotrn in spo{tljiv odnos do zemlje (= agrarnega prostora), kot je to morala biti nekdanja, prete`no kme~ka arhitektura izven mest.

- V nekdanjo "ljudsko arhitekturo" {tejemo le tisto anonimno stavbarstvo izven mestnega okolja, ki so ga gradili na{i predniki v povsem druga~nih pogojih in z zelo majhnim, najve~krat le lokalnim znanjem o tem, kaj je sploh to ARHITEKTURA (trditev je povzeta delno po umetnostnih zgodovinarjih, {e bolj po arhitektih; nemalokrat je tako pojmovanje skrito tudi v opredelitvah tistih etnologov, ki raziskujejo, ocenjujejo in priznavajo le stavbarstvo nekdanjega kme~kega prebivalstva). S tem pogojem je odvzeta mo`nost tako preu~evanja kot {e bolj ocenjevanja vsega tistega arhitekturnega rakastega tkiva, ki se je v povojni dobi razlezlo po pokrajini - saj nima kontinuitete z nekdanjo "ljudsko arhitekturo".

- Vse, kar je bilo v preteklosti ustvarjenega v okviru "ljudske arhitekture" naj bi bilo le simbolne, nacionalne ali celo romanti~no razumljene vrednosti, zato je tista sodobna arhitektura, ki prevzema njene sestavine, le tako imenovana "doma~ijska arhitektura" z izrazito negativnim prizvokom (povzeto po arhitekturnih ocenah, ki jih pi{ejo umetnostni zgodovinarji in nekateri arhitekti). Zaradi tako posplo{ene a splo{no znane metode ocenjevanja je (predvsem med arhitekti) strah pred upo{tevanjem razpoznavnih sestavin regionalno dolo~ljivih arhitektur dovolj mo~an, da so le redki, ki si upajo graditi mimo tovrstnega modnega zavra~anja vseh podobnosti z nekdanjo "ljudsko arhitekturo".

- Popularno je mnenje, da je simbolnost nekdanje "ljudske arhitekture" vezana na zastarelost, nesodobnost celo na ekonomsko nesposobnost dana{njih prebivalcev in lastnikov starih stavb. Od tu izvirajo ne le ru{enja ali grobe predelave ampak tudi odpor proti novim stavbam, ki bi preve~ spominjale na stavbarstvo izpred nekaj generacij. Ob to mnenje je mogo~e postaviti sicer nasprotno, a mnogokrat enako {kodljivo mnenje, da je zelo "modno" imeti drugo bivali{~e (vikend) v okviru neke "stare" stavbe - v katero in na katero potem lastniki navle~ejo vse, kar naj bi di{alo po starem.

- Ker torej niti pomena niti veljave meril "ljudske arhitekture" danes ni ve~, naj bi povsem na novo ustvarili dana{njemu ~asu, potrebam in zmo`nostim prilagojeno stavbarstvo za bivanje, ki naj izhaja iz globalnih, celo arhetipskih meril arhitekture in ki se ni~ ve~ ne opira na "romanti~ne" lokalne sestavine (trditev je povzeta po nekaterih kritikih dana{njih prizadevanj, da bi morali v bodo~e skrbeti za ohranitev "spomina Evrope", ki smo ga podedovali predvsem v ruralnem okolju in v enakovredni povezavi vse hierarhije v stoletjih ustvarjene arhitekture, ki ta prostor dolo~a).

Podobnih trditev bi lahko {e navedli, zato bi morali nanje nekako tudi odgovoriti. Ne da bi se ukvarjali s polemiko za vsako trditev posebej, saj je bilo mnogo tega `e izre~enega v predhodnih posvetovanjih, moremo strniti dana{nje stanje in vlogo "ljudske arhitekture" v nekaj zaklju~kov.
- Preden bi se odlo~ili za zanikanje obstoja "ljudske arhitekture" v dana{njem ~asu, bi morali povsem nanovo postaviti merila zanjo. Ta seveda ne morejo biti enaka nekdanjim, prav tako kot ne moremo sprejeti ene od predpostavk, da so ta merila za vsa okolja enaka. Takoj ko smo priznali po eni strani obstoj lokalnih ali celo (~asovno) individualnih lastnosti "ljudske arhitekture" poleg splo{nih, zdru`evalnih zna~ilnosti v okviru razli~no velikih regionalnih enot, moramo merila za pojem "ljudska arhitektura" preveriti tudi v teh okvirih. In prav ta merila, ki hkrati dolo~ajo razpoznavne, identitetne vrednosti nekemu prostoru, so vezana tudi na tisti del stavbarstva, ki mu danes ({e) ne nadevamo pravega imena: vse, kar je v nekem okolju zgrajeno, namre~ odlo~a o arhitekturnih vrednotah ali napakah, zato mora biti vklju~eno v pozitivne ali negativne opredelitve v odlo~anju o urejanju prostora. In ~e je kljub nepovratnemu uni~enju velikega dela tistega stavbarstva, ki smo ga doslej ozna~evali kot "ljudsko arhitekturo", vendarle ostala navezava nanj - pa ~eprav le kot trdovraten spomin - ga moramo tudi v bodo~nosti upo{tevati kot pomembno merilo za odlo~itve.

- Trditev, da v sodobni arhitekturi ne smemo ve~ posnemati nekdanjih revnih kme~kih bajt, je najbr` pravilna, njeno posplo{evanje pa ka`e na globoko nerazumevanje: "doma~ijskost" v arhitekturi je slaba le tedaj, ko izra`a nesposobnost in neinventivnost arhitektov. Kadar pa je postavljena kot tisti del najgloblje simbolike, ki jo mnogi imenujejo genius loci, tvori najvi{je kvalitete. To je bila v preteklosti tudi tista splo{no razumljena vrednota "ljudske arhitekture", ki je mnoge modno oblikovane stavbe niso zmogle in zaradi katerih {e danes razpoznavamo pokrajine in ljudi predvsem po njihovem na videz preprostem stavbarstvu in skoraj nikoli po avtonomisti~ni (ali celo "autisti~ni"...) ekskluzivni arhitekturi. To je hkrati drugi element uveljavljanja "ljudske arhitekture" v okvirih odlo~anja o prostoru, saj predvsem preko njega i{~emo stik z realnim prostorom.

- Kon~no smo danes dosegli v razvitih delih sveta tisto stopnjo tehnolo{ke izrabe prostora, ko moramo ponovno poiskati ~love{ka merila za na{e bivalno okolje. To je vezano na prepre~evanje ekolo{kega, vizualnega in kulturnega onesna`enja in mnoge {tudije `e dokazujejo, da je bila prav gradnja, kakr{no je poznala "ljudska arhitektura", z okoljem izjemno dobro usklajena, saj je iz njega in iz generacijskih izku{enj bivanja v tem okolju neposredno izhajala. To pa je prav gotovo tudi temeljna vzpodbuda za ohranitev "spomina Evrope" in v tako visokih ciljih je dobila "ljudska arhitektura" kon~no tisto svoje mesto v odlo~itvah o urejanju prostora, ki ga je neko~ `e imela - le da danes moramo to urejati s predpisi, v preteklosti pa so bila to izkustvena in nenapisana pravila.

Kot zaklju~ek je mogo~e zanimiva ugotovitev, da je v Sloveniji, ki ob svojem pridru`evanju Evropi in v prvih letih svoje osamosvojitve i{~e nove kriterije, s katerimi bi si zagotovila ~im bolj kvalitetno bivalno okolje, postal pojem "ljudska arhitektura" v novih razmerjih in v novih pomenih sestavina prvih dokumentov o urejanju prostora. Temeljni cilj varovanja prostora, njegove identitete in kvalitetnega bivalnega okolja postaja uresni~ljiv z uveljavitvijo ustrezne vloge celotnega prepleta naravnih danosti, arhitekturne dedi{~ine in kulture rabe prostora - "ljudska arhitektura" je v tem okviru postala pomembna zgodovinsko razvojna utemeljitev za vrednostne kriterije. To ji bo, upajmo, zagotavljalo novo pomensko vlogo in varovanje njenih najbolj vitalnih in kvalitetnih delov.

Namesto literature - seznam izbranih avtorjevih razprav, ki temo podrobno raz~lenjujejo in v okviru katerih so navedeni tudi ustrezni viri in druga literatura:

1993:
- Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Poselitev 2, RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana (samostojna publikacija, v tisku);
- Glosar arhitekturne tipologije, Poselitev 2 (samostojna publikacija), RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana;
- ^rne gradnje kot dedi{~ina ~asa, prostora in dru`be; v: Teorija in praksa 5-6/1993, str. 459-466, Ljubljana;
- Iskanje resnic o vlogi gradenj v dana{njem ~asu, prostoru in dru`bi; v: Kaj lahko danes naredimo z nepravo arhitekturo (zbornik, 7. Mednarodni bienalni sejem gradbeni{tva Gornja Radgona), str. 23-33, Gornja Radgona;

1992:
- Tipologija arhitekturnih krajin; v: 12. Sedlarjevo sre~anje (zbornik), str. 235-241, Postojna, 28. in 29. maj 1992;
- Pomeni in sestavine identitete prostora; v: Identiteta v oblikovanju prostora (zbornik, Mednarodna konferenca Ljudska arhitektura med Alpami in Jadranom, Gozd Martuljek, 22. in 23.10.1992), Ljubljana;

1991:
- Novi pomeni prenove kot dela celovitega varstva, urejanja in gradnje prostora; v: Urbani izziv 16,17/1991, str. 7-11, Ljubljana (Urbanisti~ni in{titut);

1988:
- Architektur-Analyse der Wohnstaetten-Typologie im Zweisprachigen Kaernten; v: Wohnen und bauen in Suedkaernten, str. 247-336, Klagenfurt.