dr. Igor Kalcic, Ljubljana SI
IZOBRAZEVANJE ARHITEKTOV, URBANISTOV, OBLIKOVALCEV V RAZMERJU DO LJUDSKE ARHITEKTURE
V strokovnih arhitekturnih krogih včasih prevladuje mnenje, da je anonimna, neavtorska, ljudska arhitektura, arhitektura brez arhitektov, stavbarstvo na osnovi izročila,..., manjvredna arhitektura, ali celo, da sploh ni arhitektura.
Dosedanja srečanja konference Alpe-Jadran so bolj ali manj uspešno poskušala odgovoriti na to dilemo, na to zapletno vprašanje o odnosu med arhitekturo in ljudsko arhitekturo, ljudskim stavbarstvom, med avtorskim delom in anonimnimi stvaritvami lokalnih mojstrov. Danes se ljudska arhitektura pojavlja bolj kot vprašanje ohranjevanja arhitekturne dediščine, kar je pravilno in koristno, a tudi kot načelo sentimentalnega posnemanja nekaterih arhitekturnih elementov ljudske arhitekture in ljudskega stavbarstva, kar ni pravilno in je škodljivo, pa tudi kot načelo projektiranja v smislu reinterpretacije arhitekturnih elementov ljudskega stavbarstva, kar je spet pravilno, koristno in strokovno zanimivo.
Skladno s temo letošnjega posvetovanja se mi postavlja novo, spet zapleteno in pomembno vprašanje, kako pripraviti bodoče arhitekte, urbaniste in oblikovlce, da bodo znali pravilno vrednotiti, spoštovati in tudi uporabiti dosežke ljudske, neavtorske arhitekture. V tem procesu gre za zamotan splet odnosov med novim in starim, med avtorskim in anonimnim, med posnemanjem in mimezo, med modnim in standardnim, med preprostim in zamotanim
Prispevek skuša izpostaviti pomembna dejstva v odnosu med ljudsko arhitekturo in arhitekturo, predvsem v smislu, kako vse te dileme predstaviti in razrešiti v procesu izobraževanja mladih arhitektov, urbanistov in oblikovalcev.