dr. Hasso Hohmann, Graz A
OBLIKA, DELOVANJE IN KONSTRUKCIJA OPECNIH MREZ
Značilni arhitekturni element pokrajine pretežnega dela Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodnega dela Italije - predvsem Furlanije - so gospodarska poslopja z opečnimi mrežami. To so predvsem predeli, ki so v preteklem stoletju pripadali osrednji Avstriji.
Oblika sledi delovanju. Kolikor se spremeni funkcija, ta spremeni navadno tudi obliko. V prvi polovici preteklega stoletja je nadvojvoda Johann vzpodbudil različne sisteme zavarovanj za zgradbe, tudi za kmetije. Kmalu so zavarovalniške družbe ugotovile, da lesene kmečke hiše in skednji zagorijo mnogo prej kakor zidane.
Zato so uvedli bonus sisteme za različne gradbene materiale.
Zelo pomemben problem v skednju je vlaga krme. Odprtine v stenah so nujne: zrak mora krožiti in sušiti seno.
Tudi orientacija skednjev je navadno določena po vetru.
Imena opečnih mrež so različna po pokrajinah: po Sloveniji so razna imena, od 'lukje' in 'lukjastega zidu' vse do 'ognenega okna' (po D Moškonu, I Curk in Durjavi).
Mnogo opečnih mrež je prav umetniških, so lahko prave umetnine.
Vse te mreže so grajene iz opek (opečena glina). Navadno so uporabljane običajne opeke, lahko pa najdemo tudi strešnike raznih oblik, slemenjake in odtočne cevi.
Ločimo dva tipa opečnih mrež. Prvi je grajen s konstrukcijo samo, drugi pa v že prej pripravljeno odprtino in nima konstrukcijske naloge.
Opečne mreže vodijo v objekt naravno svetlobo. Glina kot gradbeni material je zelo dobra za izravnavo notranje klime.
Energija vetra, izmenjavanje zraka v notranjosti skednja ne stanejo nič. V Sloveniji se tradicija opečnih mrež nadaljuje, celo v Avstriji nekateri kmetje še danes gradijo nove.