dr. Ziva Deu, Ljubljana SI
IZOBRAZEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
"Okoljsko izobraževanje razvija vrednote, oblike ravnanja in odgovornosti, potrebne za sodelovanje pri ustvarjanju trajnostno uravnotežene prihodnosti."
Agenda
21
Vse večji ekološki problemi sodobnega sveta, tesno povezani s strukturo in delovanjem sodobne družbe, so glavni vzrok za pospešeno uveljavljanje novih, gospodarsko učinkovitih, družbeno pravičnih ter okolju prijaznih razvojnih procesov. Razvoju s poudarkom na kakovosti bivanja in varovanju okolja (celovita prostorska stvarnost) so bile posvečene zadnje konference članic Združenih narodov leta 1992 v Riu de Janeiru (o okolju in razvoju).,leta 1993 na Dunaju (o človekovih pravicah), leta 1994 v Kairu (o prebivalstvu in razvoju) in leta 1996 v Carigradu (o poselitvi in naseljih). Na konferencah so bile oblikovane in sprejete uradne izjave, oblikovana priporočila in programi ukrepov, ki temeljijo na trajnostnem in okolje ohranjujočem (sustainable development) razvoju človeške družbe.
V dveh temeljnih dokumentih Agendi 21 in Agendi Habitat, ki sta bili sprejeti v Riu de Janeiru in Carigradu v sozvočju z drugimi oblikovanimi usmeritvami, je poudarjen trajnostni (sustainable development) razvoj prostora, poselitve in naselij. Trajnostni razvoj naselij pomeni, da se morajo naselja graditi in upravljati vsestransko uravnoteženo s poudarkom na varstvu obstoječega grajenega okolja, predvsem tistega, za katero so raziskovalci ugotovili, da je oblikovano trajnostno, to je v sozvočju z naravnimi danostmi.
V slovenskem prostoru je to večina stavbne dediščine, ki je bila kontinuirano oblikovana do pred nekaj desetletji. Poleg tega, da je to stavbarstvo s premišljenim umeščanjem v naravno okolje (upoštevanje naravnih danosti, izkoriščanje naravnih virov, merilo človeka) oblikovano trajnostno, je tudi zrcalo ravni naše bivalne kulture in pomemben sestavni del identitete kulturne krajine, ločljive v slovenskem in razpoznavne v širšem (evropskem, svetovnem) prostoru. Iz povedanega izhaja, da trajnostnega razvoja naselij, ki vključuje tudi ohranjanje kulturne dediščine in njeno kakovostno nadgradnjo, ni mogoče doseči brez dobrega poznavanje grajenega okolja in njegovih vsestranskih vrednot.
O pomenu izobraževanja za trajnostni razvoj govorita tudi omenjena dokumenta. V Agendi Habitat je v poglavju Zaveze (tretje poglavje) podrobno razložena obveza držav članic Združenih narodov o izobraževanju strokovne in široke javnosti. V sklepu tega poglavja poudarjeno opozarjajo, da sta uspeh in dolgoročna uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, ki temelji na boljši kakovosti bivanja, mogoča le s prepletenim in vsestranskim izobraževanjem, ki mora temeljiti na oblikovanju občutka za kakovostno okolje, v katero je vključena tudi stavbna dediščina.