mr Matej Stor, Ljubljana SI

VCERAJSNJE MODROSTI ZA GRADNJO LJUDSKEARHITEKTURE JUTRI

Ko govorimo o ljudski arhitekturi ne bi smeli delati razlik med "tisto" v~eraj in "to" danes, med "tisto" na de`eli in "to", ostalo; povsod prebivamo ljudje, vse smo zgradili ljudje, kot odraz ~asa, na~ina `ivljenja, znanja, osve{~enosti in `ivljenjske kulture. Arhitektura je torej samo ena, in to ljudska arhitektura.
Pri pre`ivelih in ohranjenih starih ljudskih objektih na de`eli navadno raziskujemo uporabo materialov, arhitekturno kompozicijo, nau~imo se lahko oblikovnih na~el in razmerij, zna~ilnih arhitekturnih mas, postavitve objektov in oblikovanja vasi, biolo{ko-ekolo{ke gradnje.

Vendar se moramo zavedati, da je objekt le plod znanja in modrosti, izraza nekdanjega na~ina `ivljenja in razmer, zato nosi pe~at ~asa. Ko govorimo o kontinuiteti arhitekture, ~as pa te~e naprej, ne bi smeli le o`ivljajti starih objektov, ampak predvsem spoznavati, dopolnjevati in nadaljevati `ivljenjske modrosti in znanja, s katerimi so na{i predniki gradili svoja prebivali{~a in ostale objekte.

Iz raznovrstne tuje, tudi nearhitekturne literature lahko beremo o zgodovini, `ivljenju in arhitekturi preteklih kultur. Ohranjeni so objekti, cela mesta razli~nih civilizacij iz preteklih obdobij, ki s svojo lokacijo, obliko ali velikostjo zbujajo pozornost (na primer Velika piramida v Egiptu, Stonehenge v Angliji, Tiavanak v Boliviji,...), da ne govorimo o tehnologiji gradnje, ki je v dana{njem ~asu pogosto nepojasnjena. V podobnih izro~ilih z vseh kontinentov je zapisano, da je Zemlja del vesolja, podrejena njegovim zakonom, sevanju in vibracijam.

Pogosto nepojasnjena in manj raziskana znanja uradna znanost progla{a za mejna, dana{nje raziskovalce po celem svetu, ki delujejo na tem podro~ju pa za alternativce.
In vendar, so na{i predniki zares poznali dolo~ena znanja in principe ter jih tudi znali uporabljati? So graditelji znali poiskati "prava" mesta, da so na njih gradili objekte? So za ~loveka ugodne energijske tokove samo izkori{~ali ali pa jih znali celo vpeljali v objekt?
Kdo ve, morda je globji pomen ohranjen tudi v slovenskem izro~ilu in arhitekturi na{ih {e ne tako davnih prednikov. Morda so tudi oni poznali na~ela, ki so v trodimenzionalnem svetu in ~asu ~loveku nezaznavna.

Zaenkrat {e ne moremo ponuditi konkretnih odgovorov na nepojasnjena vpra{anja, zato je namen tega prispevka spro`iti zanimanje tudi za tovrstne raziskave. Zavedati se moramo, da {e ne pomeni, da nekaj, ~esar ne moremo dokazati, tudi ne obstaja. Zato bi bilo prav, da vsaj dopu{~amo mo`nost obstoja takih znanj; {e posebej ~e nam lahko le-ta pripomorejo pri gradnji okolja in arhitekture, ki je na{a, ljudska. V tem okolju namre~ pre`ivimo skoraj vse svoje `ivljenje, ki naj bi bilo mirno, uravnove{eno in zdravo.